Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (56.836-56.860)



  1.      odtŕžek  -žka m () odtrgan drobec, kos: odtržek časopisa, preje ∙ dialog podaja avtor le v kratkih odtržkih delih
  2.      odtujênec  in odtújenec -nca m (é; ) nav. ekspr. kdor se odtuji: postal je odtujenec; družbeni iztirjenci in človeški odtujenci
  3.      odtujênje  in odtújenje -a s (é; ) glagolnik od odtujiti: iskati vzroke za njegovo odtujenje družini
  4.      odtujênost  in odtújenost -i ž (é; ) lastnost, stanje odtujenega: odtujenost otrok in staršev / pisatelj obravnava temo o človekovi odtujenosti
  5.      odtujíti  -ím dov., odtújil ( í) 1. narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: odtujil ga je domačim; hči se jima je odtujila / dolgotrajno bivanje v tujini ga je odtujilo domovini; narodnostno se odtujiti 2. jur. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo; odsvojiti: odtujiti del premoženja; sredstev za družbeno reprodukcijo ni mogoče trajno odtujiti od delavcev temeljne organizacije ◊ filoz. odtujiti po Marxu povzročiti, da se produkti človekovega dela osamosvojijo in zavladajo v obliki lastnika proizvajalnih sredstev, države, družbenih institucij odtujíti se knjiž. izgubiti svoje bistvo: v takih razmerah se človek odtuji odtujèn -êna -o in odtújen -a -o: postala sta odtujena; odtujeno delo; odtujena družbena sredstva
  6.      odučíti  -ím dov., odúčil ( í) knjiž., redko odvaditi: odučil ga je tako govoriti; v mestu se je marsičesa naučil in odučil
  7.      odúhati  -am dov.) redko ovohati: pes je vse oduhal / odprl je čutarico in oduhal rum zaduhal
  8.      odúren  -rna -o prid., odúrnejši (ū) ki vzbuja odpor: odurne spake; podgane se mu zdijo odurne / govori odurne besede; imeti odurne navade // ekspr. neprijazen, nepriljuden: biti mrk in oduren / govoriti z odurnim glasom odúrno prisl.: odurno se zasmejati; sam.: imeti nekaj odurnega na obrazu
  9.      odúrnež  -a m () ekspr. neprijazen, nepriljuden človek: delati mora skupaj s tem odurnežem
  10.      odúrnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost odurnega: odurnost zločina / ekspr. odurnost in samotarstvo / počenjati odurnosti in grdobije
  11.      odzádnji  -a -e prid. () ki je zadaj, za čim; zadnji: glavnik ima v odzadnjem žepu / odzadnje stopnice; prišel je skozi odzadnja vrata ♦ lingv. odzadnji slovar slovar, urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede
  12.      odzémlje  -a s (ẹ̑) astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v odzemlju
  13.      odzíbati  tudi odzibáti -ljem in -am, in odzíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) nav. ekspr. zibaje odpeljati: avtobus jih je odzibal do mesta / valovi odzibljejo čoln k bregu odzíbati se tudi odzibáti se, in odzíbati se zibaje se oddaljiti: ladjica se je odzibala od obale / raca se odziblje nazaj k jati zibaje se odide; počasi se je odzibal iz gostilne
  14.      odzídati se  tudi odzidáti se -am se dov. (í á í) ekspr. osvoboditi se ovoja: ko se buba odzida, prodre na prostost
  15.      odznák  -a m () zastar. znak, znamenje: uniforma z odznaki; za klobukom so imeli zimzelen kot odznak / vladarski odznaki vladarske insignije; krilati lev je odznak Benetk simbol
  16.      odzrcáliti  -im dov.) knjiž. pokazati, izraziti: njen obraz je odzrcalil vsako čustvo; v drami se je odzrcalila avtorjeva doba odzrcáliti se pojaviti se kot odsev: luči so se odzrcalile v jezeru
  17.      odžágati  -am dov. () 1. z žaganjem odstraniti: odžagati veje / ekspr. pri vojakih je izdiral zobe in tu in tam odžagal kako nogo kirurško odstranil 2. ekspr. odstaviti, odpustiti: direktorja so odžagali / odžagali so več delavcev odžágan -a -o: odžagana veja
  18.      odžebráti  -ám dov.) 1. nar. koroško odmoliti: odžebral je večerno molitev in zaspal 2. ekspr. hitro in enolično odmoliti: odžebrali so in začeli jesti / odžebrati očenaš
  19.      odžéjati  -am dov. (ẹ̑) zadovoljiti komu potrebo, željo po pijači: vino ga ni odžejalo; stekel je k studencu, da bi se odžejal; odžejati se s čajem; pren. odžejati hrepenenje po lepoti odžéjan -a -o: sit je in odžejan
  20.      odžéti  -žánjem dov., nam. odžét in odžèt (ẹ́ á) s srpom ali strojem odrezati: odžeti korenine / odžele so le nekaj snopov, ko je začelo deževati
  21.      odžgáti  -žgèm dov., odžgál (á ) z žganjem odstraniti: vej niso odžagali, ampak odžgali
  22.      odžírati  -am nedov. ( ) nizko uživati, porabljati, kar pripada drugemu, potrebuje drug: na stara leta jima odžira kruh; škorci odžirajo hrano drugim pticam // povzročati, da kdo česa ne dobi, nima več: z neugodnim mnenjem jim je odžiral delo / novi hotel jim odžira goste prevzema
  23.      odžréti  -žrèm dov., odžŕl (ẹ́ ) nizko povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: odžreti komu delo, zaslužek; zemljo bi jim rad odžrl / fanta ji je odžrla prevzela
  24.      oèf  oêfa m, tudi neskl. ( ) pog., kratica Osvobodilna fronta: bil sem povezan z oefom
  25.      oêfar  -ja m () ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Osvobodilne fronte: sestanek oefarjev

   56.711 56.736 56.761 56.786 56.811 56.836 56.861 56.886 56.911 56.936  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA