Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (55.661-55.685)


  1.      oblížnji  -a -e prid. (ȋ) star. bližnji: ljudje iz obližnjih krajev / želodec in obližnji organi ♪
  2.      obljúba  -e ž (ȗ) 1. izjava komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen: ostati zvest svoji obljubi; izpolniti, preklicati obljubo; kljub obljubi nagrade ni dobil; ekspr. ne boš nas odpravil s praznimi obljubami; pismena, ustna obljuba / dati obljubo obljubiti // izjava komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: veže me obljuba, zato bom molčal; obljuba, da bo lahko šel na izlet, ga je pomirila / obljuba molčečnosti, zvestobe ♦ rel. krstna obljuba izjava, da se kdo odpoveduje hudobnemu duhu in da bo zvest Kristusu, dana pri krstu 2. kar kdo obljubi: obljube so se izpolnile; držal je obljubo in prišel ∙ preg. obljuba dela dolg kar se obljubi, se mora tudi izpolniti ♪
  3.      obljubíti  in obljúbiti -im dov. (ȋ ū) izjaviti komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen: obljubiti komu nagrado, zvestobo; obljubil je, da mu bo dobro pri njem; slovesno obljubiti / knjiž. obljubiti na svojo čast / obljubiti komu kazen / oče je hčer obljubil drugemu // navadno z odvisnim stavkom izjaviti komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: obljubil je, da bo prišel; obljubil je, pa ni naredil ● publ. včeraj so si obljubili zvestobo štirje pari so se poročili; obljubiti in dati je dvoje obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje obljubíti se in obljúbiti se zastar. priljubiti se: on se zna povsod obljubiti obljúbljen -a -o: bil je zelo obljubljen; dobiti obljubljeno pomoč ∙ ekspr. obljubljena dežela dežela, kjer je izobilje; dežela, kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost ♪
  4.      obljúbljati  -am nedov. (ú) 1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen: že dolgo mu obljublja lepo knjigo za nagrado; obljubljal ji je zakon / meteorologi obljubljajo lepo vreme // navadno z odvisnim stavkom izjavljati komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: že dolgo obljublja, da nas bo obiskal; ekspr. obljubljal mu je, da bo tepen grozil / dov. obljubljam, da bom stvar uredil 2. nav. ekspr. imeti take lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se pričakuje kaj a) pozitivnega, ugodnega: drevje obljublja dosti sadja; dekle obljublja, da bo lepotica b) drugega, drugačnega: nekatera znamenja obljubljajo spremembe obljúbljati se nav. 3. os. izraža verjeten nastop, uresničitev česa: obljublja se deževen dan obljubljajóč -a -e: obljubljajoč mu dober zaslužek, ga je pregovoril ♪
  5.      obljúdenost  -i ž (ȗ) knjiž. naseljenost, poseljenost: obljudenost te pokrajine narašča; gosta, redka obljudenost / skušali so ugotoviti morebitno obljudenost Marsa če so živa bitja na Marsu ♪
  6.      obljúditi  -im dov. (ú ȗ) knjiž. 1. naseliti, poseliti: obljuditi deželo, otok / živali so spet obljudile rov / obljuditi zapuščeno hišo začeti prebivati, stanovati v njej ∙ knjiž. ljudje so spet obljudili ulice in trge prišli nanje, jih napolnili 2. redko napolniti, poživiti: obljuditi svoj dramski svet z idejami; obljuditi tišino z lastnim glasom obljúden -a -o: obljuden kraj; vrvež na obljudenih cestah; gosto, redko obljuden ♪
  7.      oblo...  prvi del zloženk nanašajoč se na obel: obloličen, obloustka ♪
  8.      oblóček  -čka m (ọ̑) anat. usločeni del vretenca: obloček in plošček ♪
  9.      oblóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na oblok: stopil je skozi obločna vrata 2. elektr., v zvezi obločna luč, svetilka obločnica: vrsta obločnih luči; ustaviti se pod obločno svetilko ◊ metal. obločna peč peč, ki ji daje toploto električni oblok; obločno varjenje varjenje z električnim oblokom ♪
  10.      oblóčnica  -e ž (ọ̑) elektr. svetilka, v kateri nastaja svetloba med razmaknjenima elektrodama: most razsvetljuje precejšnje število obločnic ● knjiž., ekspr. cesto je razsvetljevala nebesna obločnica luna ♪
  11.      oblóda  -e ž (ọ̑) 1. agr. otrobi, zmlet ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi: nasuti, zamešati oblodo / ječmenova, ovsena obloda / mleti za oblodo 2. zastar. slaba pijača: te oblode nočem piti ♪
  12.      oblodíti  in oblóditi -im dov. (ȋ ọ́) agr. dodati, primešati oblodo: obloditi krmo oblójen in oblóden -a -o: z otrobi oblojena krma ♪
  13.      oblòg  -óga m (ȍ ọ́) star. obloga: marmorni oblog zidov / odstraniti oblog z ladijskega dna / oblog na jeziku ♪
  14.      oblóga  -e ž (ọ̑) 1. kar se namesti, pritrdi na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage: položiti, prilepiti oblogo; lesena, marmorna obloga; obloga fasade; obloga v peči / stropna, talna obloga; toplotna, zaščitna obloga // navadno s prilastkom plast snovi, ki obdaja, pokriva kako površino sploh: na drevju se je naredila ledena obloga; odstraniti sluzasto oblogo z vrvi / podkožna maščobna obloga 2. jed, s katero se okrasi glavna jed: gobe, servirane kot obloga k mesu 3. med. predmet ali snov, ki se položi na kak del telesa v zdravilne namene: zdraviti z oblogami; topla, vlažna obloga / blatna obloga 4. redko oblaganje: končati oblogo ◊ avt. obloga del zavorne čeljusti, zavorne ploščice, ki pri zaviranju neposredno pritiska ob zavorni boben, zavorni kolut; med. obloga belkasta snov na jeziku, v grlu ob vnetjih, pri nekaterih boleznih; zobna obloga kar se nabere na zobeh ♪
  15.      oblója  -e ž (ọ̑) nar. obloda: pripravljati prašičem oblojo ♪
  16.      oblòk  tudi oblók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) 1. star. obok: za kamnitim oblokom se je pokazalo stopnišče / pričakal jih je pod oblokom vrat ∙ star. nad njim se je razprostiral modri oblok nebo 2. biol. hrustančast ali koščen del ogrodja čeljusti, opore za jezik, škrg, navadno pri ribah: čeljustni, škržni obloki; podjezični oblok 3. elektr., v zvezi električni oblok električni tok v obliki svetlobnega in toplotnega loka med konicama oglenih ali kovinskih elektrod: varjenje z električnim oblokom ♪
  17.      oblomíti  -lómim dov. (ȋ ọ́) z lomljenjem odstraniti del česa: koruzo na njivi požanjejo, doma pa oblomijo; ko je vejo oblomil, jo je obelil // z lomljenjem nekoliko poškodovati: vihar je oblomil drevesa oblómljen -a -o: oblomljene veje ♪
  18.      óblost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost oblega: oblost predmeta / knjiž.: oblost rečnih kamnov; kipar je poudaril oblost rok in nog ♪
  19.      obloústka  -e ž (ȗ) nav. mn., zool. živali z okroglim, za sesanje prilagojenim gobcem z velikim številom zob in hrbtno struno, Cyclostomata: ribe in obloustke ♪
  20.      oblóžek  -žka m (ọ̑) predmet ali snov, s katero se kaj obloži: palica z gumijastim obložkom / knjiž., redko: stena je bila prekrita s hrastovimi obložki s hrastovim opažem; bakrena zapestnica s srebrnim obložkom s srebrno prevleko ♪
  21.      oblóžen  -žna -o prid. (ọ̑) namenjen za oblogo, oblaganje: obložni les; obložna opeka, pločevina ♦ teh. obložna cev cev, ki se zabije v vrtino, da se prepreči zasipavanje z zemeljskimi plastmi ♪
  22.      obložíti  -ím dov., oblóžil (ȋ í) 1. namestiti, pritrditi kaj na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage: obložiti sedeže z usnjem; obložiti stene z lesom, ploščicami / obložiti ročaj palice z dragimi kamni 2. položiti, namestiti kaj okrog česa: obložiti odprtino s kamenjem / ekspr. obložil je usta z dlanmi, da bi se bolje slišalo 3. otovoriti, naložiti: obložili so konje z vrečami, da so komaj nesli; pren., ekspr. obložiti svojo vest z zločinom 4. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: obložiti koga z očitki / obložiti podjetje z naročili / narava ga je obložila z mnogimi napakami 5. okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili: obložiti ribe z zelenjavo in gobicami ● obložiti mizo z jedmi in pijačami dati, postaviti na mizo veliko količino jedi in pijač; ekspr. preden so odšli, jih je dobra žena obložila s kruhom, mesom in vinom jim je dala, naložila kruha, mesa in vina, da so ga odnesli s seboj; ekspr. pesnik je obložil samostalnike s številnimi prilastki je samostalnikom (do)dal številne prilastke obložíti se redko obdati se, pokriti se: stene prostora so se zaradi hudega mraza obložile z ledom ● ekspr. jeseni se je drevje obložilo s sadjem jeseni je bilo na drevju veliko sadja obložèn -êna -o 1. deležnik od obložiti: z dragulji obložen ročaj; sedeti pri bogato obloženih mizah; s ploščicami obložene stene 2. v zvezi obloženi kruhek rezina kruha, navadno namazana, na kateri so dekorativno naloženi zlasti razni mesni izdelki in sir: pojesti obloženi kruhek; postregli so jim z obloženimi kruhki ∙ ekspr. z leti obložen mož star mož; z medom obložene čebele čebele, ki nosijo s paše med; ekspr. s snegom obložen grm s snegom pokrit grm ♦ med. obložen jezik jezik z belkasto plastjo na površini ♪
  23.      obméjek  -jka m (ẹ̑) knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja: kositi na obmejku; po obmejkih raste grmovje / obmejek gozda rob, obrobje ♪
  24.      obméjen  -jna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na področje ob (državni) meji: obmejni kraji; obmejno področje / obmejni prebivalci / obmejni spopadi / obmejna dovolilnica, izkaznica / velik promet na obmejnih prehodih na mejnih prehodih / mali obmejni promet maloobmejni promet / nekdaj obmejna straža vojaška formacija, ki straži, nadzoruje državno mejo ♪
  25.      obmejíti  -ím dov., obméjil (ȋ í) knjiž., redko omejiti: časovno obmejiti kak pojav / obmejiti dolžino razprave ♪

   55.536 55.561 55.586 55.611 55.636 55.661 55.686 55.711 55.736 55.761  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA