Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (55.336-55.360)



  1.      núla  -e ž () pog. 1. ničla: eno nulo si premalo napisal / bilo je petindvajset (stopinj) pod nulo / glede športa je prava nula 2. nič: sedem minus sedem je nula / neskl.: zavrti telefon nula osem; tekma se je končala tri nula ∙ pog., šalj. ena nula zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal
  2.      núlarica  -e ž () star. mehka bela moka: kruh iz nularice / dvojna nularica ostra bela moka
  3.      núlti  -a -o prid. () publ. nanašajoč se na število nič, ničti: približevati se nulti vrednosti / nulta točka ničelna točka
  4.      númera  in númara -e ž (ú) star. številka: te numere ne držijo / hišna numera / elipt. bolnik, rudar z numere tri ● na starost je hodil po numerah nekdaj ker je bil zelo reven, osamel, so določene hiše, družine v vasi morale druga za drugo skrbeti zanj, mu dajati hrano; star. to je pa druga numera stvar je drugačna, kakor je kazalo
  5.      numerácija  -e ž (á) knjiž. označitev česa s številko, navadno z zaporedno; oštevilčenje: končati numeracijo; zmotiti se pri numeraciji / nova hišna numeracija // številka, ki označuje kaj: zbrisati numeracijo ◊ mat. numeracija sistem številk in njihovega zapisovanja; arabska, rimska numeracija; tekst. metrična numeracija metrična številka
  6.      numerátor  -ja m () teh. priprava za označevanje tiskovin, vozovnic z zaporednimi ali določenimi številkami
  7.      numêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. nanašajoč se na številke ali števila; številčen, številski: numerični podatki; numerična preglednica / določiti numerično vrednost / biti v numerični premoči / črkovni in numerični znaki ◊ elektr. numerične operacije računalniške operacije seštevanja, odštevanja, deljenja in množenja; fiz. numerična apertura število, ki pove, kolikšno območje se zajame z optično napravo; geom. numerična ekscentričnost elipse, hiperbole količnik oddaljenosti gorišča od središča in polovice dolžine velike osi; mat. numerična analiza analiza z numeričnimi metodami; disciplina matematike, ki se ukvarja z numeričnimi metodami; numerična metoda metoda računanja s posebnimi števili; psih. numerični faktor sposobnost za računske operacije, zlasti osnovne numêrično prisl.: numerično urejeni podatki
  8.      numeríranje  -a s () glagolnik od numerirati: numeriranje drevja, hiš
  9.      numerírati  -am dov. in nedov. () knjiž. označiti s številko, navadno z zaporedno; oštevilčiti: numerirati dopise, sobe / numerirati strani ♦ trg. numerirati blago napisati nanj ceno, številko dobavnice numeríran -a -o: numerirani sedeži ♦ zal. numerirana izdaja izdaja v majhni nakladi, katere izvodi se označijo z zaporednimi številkami
  10.      númerus  -a m () mat. število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo: poiskati logaritmu numerus
  11.      númerus cláusus  númerusa cláususa [klazus] m (-) šol. številčna omejitev sprejema novih slušateljev, omejeni vpis: odpraviti, uvesti numerus clausus; numerus clausus na medicinski fakulteti
  12.      numizmátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na numizmatike ali numizmatiko: numizmatično društvo / numizmatična zbirka / numizmatični kabinet
  13.      numizmátik  -a m (á) kdor zbira kovinski in papirnati denar: filatelist in numizmatik // strokovnjak za numizmatiko: po najdenih novcih je numizmatikom uspelo natančno časovno določiti odkopano naselbino
  14.      numizmátika  -e ž (á) zbiranje kovinskega in papirnatega denarja: ukvarjati se z numizmatiko // veda o novcih: strokovnjak za numizmatiko; heraldika in numizmatika ♦ num. moderna numizmatika ki proučuje novce novejšega časa
  15.      numulít  -a m () pal. izumrla morska pražival z apnenčasto hišico iz starejšega terciarja
  16.      numulíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na numulite: numulitni ostanki ♦ petr. numulitni apnenec apnenec z ostanki numulitov
  17.      núna  -e ž (ú) 1. pog. članica samostanskega, verskega reda; redovnica: postala je nuna; menihi in nune; živi kot nuna osamljeno, zdržno / šolala se je pri nunah v nunski šoli; maša pri nunah v nunski cerkvipog. iti k nunam postati redovnica 2. nar. primorsko, navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: hvala, nuna // zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi; botra: krstna nuna
  18.      núnc  -a m () nar. primorsko 1. navadno kot nagovor starejši znan moški; stric: kako je kaj z vami, nunc // zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi; boter: to je njen nunc 2. duhovnik: odšel je v župnišče k nuncu / gospod nunc
  19.      núnca  -e ž () nar. primorsko, navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: kje ste bili, nunca // zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi; botra: biti za nunco
  20.      nunciatúra  -e ž () rel., navadno v zvezi apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem: predstavnik apostolske nunciature
  21.      núncij  -a m (ú) rel. stalni papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem: biti imenovan za nuncija / apostolski, papeški nuncij
  22.      núnka  -e ž () knjiž. pomladanski žafran: obronek gozda je bil poln vijoličastih nunk ♦ bot. rastlina, ki požene spomladi iz gomolja bele cvete, Crocus albiflorus
  23.      núnski  -a -o prid. () nanašajoč se na nune: nunsko oblačilo, pokrivalo / nunska cerkev / hoditi v nunsko šolo
  24.      nürnberški  -a -o [nír-] prid. () nanašajoč se na mesto Nürnberg: nürnberški meščani ∙ šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, trudazgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu
  25.      nutácija  -e ž (á) astr. periodično nihanje osi vrtenja Zemlje zaradi različne oddaljenosti Zemlje od Lune in Sonca

   55.211 55.236 55.261 55.286 55.311 55.336 55.361 55.386 55.411 55.436  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA