Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (54.761-54.785)


  1.      nètolerántnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost netolerantnega človeka: v njem ni bilo netolerantnosti / netolerantnost stališč ♪
  2.      nètôpen  -pna -o prid. (ȅ-ó) ki ni topen: netopne snovi; maščobe so netopne; v vodi netopen ♪
  3.      netopír  -ja m (ȋ) miši podoben sesalec, ki je sposoben letati: netopir je sfrfotal iz dupline ♦ zool. netopirji sesalci, ki so sposobni letati, Chiroptera; lesni netopir ki dobro leta in je podnevi v drevesnih duplinah, Nyctalus noctula; nočni netopir s širokimi uhlji, Vespertilio murinus; uhati netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus auritus ♪
  4.      nétoregístrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) navt., v zvezi netoregistrska tona enota za merjenje ladijske prostornine za tovor in potnike, 2,8 m3: ladja s pet tisoč netoregistrskimi tonami [NRT] / netoregistrska tonaža ♪
  5.      nétotónski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) žel., v zvezi netotonski kilometer enota za obračunavanje stroškov prevoza blaga brez teže vozila na razdalji 1 km ♪
  6.      nètradicionálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni tradicionalen: njegovo obravnavanje problema je netradicionalno ♪
  7.      nètŕden  -dna -o prid. (ȅ-ŕ ȅ-r̄) nav. ekspr. ki ni trden, ni odločen: v svojih sodbah je precej netrden / netrden položaj negotov, nezanesljiv ♪
  8.      nètŕdnost  -i ž (ȅ-ŕ) nav. ekspr. lastnost, značilnost netrdnega: netrdnost njegovih sklepov / to je znamenje njegove notranje netrdnosti ♪
  9.      nètreníran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni treniran: za netreniranega atleta je vaja precej naporna; težko smo se vzpenjali, ker smo bili netrenirani ♪
  10.      netrésk  -a m (ẹ̑) bot. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnato rdečimi ali rumenkasto belimi cveti, Sempervivum: slamnata streha je bila pokrita z netreskom / navadni netresk ♪
  11.      nètrézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) evfem. pijan: netrezni fantje so se majali po cesti; večkrat je netrezen ∙ knjiž. netrezno dejanje nepremišljeno, nerazsodno ♪
  12.      nètrzájen  -jna -o prid. (ȅ-ȃ) voj., v zvezi netrzajni top top, ki deluje po reakcijskem principu ♪
  13.      nèubéžen  -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. neizogiben, neizbežen: neubežna nesreča nèubéžno prisl.: tako življenje je neubežno vodilo v propad ♪
  14.      nèubrán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni ubran: neubrano petje, zvonjenje / neubrani glasovi; pren., ekspr. kolektiv je precej neubran nèubráno prisl.: neubrano peti ♪
  15.      nèubránost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neubranega: glasovna neubranost; neubranost igre je jemala predstavi vrednost ♪
  16.      neučákan  -a -o prid. (ȃ) navadno v povedni rabi ki težko čaka, pričakuje: ne bodi tako neučakan; ekspr. otroci, neučakani kakor so, so hoteli že navsezgodaj na vlak / ekspr. obšla jih je neučakana želja po svobodi / kot psovka počakaj, strela neučakana, saj se ne mudi neučákano prisl.: neučakano poslušati; neučakano se prestopati ♪
  17.      neučákanec  -nca m (ȃ) ekspr. neučakan človek: neučakanci niso počakali vodnika, ampak so kar sami odšli na pot ♪
  18.      neučákanost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost neučakanega človeka: tega je bila kriva njegova neučakanost / novica je njegovo neučakanost še povečala / ekspr. od neučakanosti je bil že ves iz sebe ♪
  19.      nèučèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) star. neizobražen, nešolan: govoril je jasno in preprosto, da so ga razumeli tudi neučeni ljudje / ne zameri mu, nezrel in neučen otrok je neveden, nepoučen ♪
  20.      nèudélan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni udelan: neudelana pot / divji, neudelan svet / bele, neudelane roke ♪
  21.      nèudeléžba  -e ž (ȅ-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od udeležbe: opravičiti svojo neudeležbo na sestanku / vzrokov za neudeležbo pri volitvah je bilo več ♪
  22.      nèudeležèn  -êna -o in nèudeléžen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ẹ̑) ki ni udeležen: pri stvari je bil neudeležen; sam.: v pogovoru neudeleženi ♪
  23.      nèudóben  -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni udoben: neudoben naslanjač, stol; ima zelo neudobno stanovanje / neudobna vožnja nèudóbno prisl.: na trdi klopi je sedel precej neudobno ♪
  24.      nèudóbje  -a s (ȅ-ọ̑) kar je nasprotno, drugačno od udobja: vse življenje je prenašal lakoto in neudobje ♪
  25.      nèudóbnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neudobnega: težko se je sprijaznil z neudobnostjo in skromnostjo teh prostorov ♪

   54.636 54.661 54.686 54.711 54.736 54.761 54.786 54.811 54.836 54.861  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA