Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (54.636-54.660)



  1.      nesnážnost  -i ž (á) umazanost: nesnažnost stanovanja
  2.      nêsnost  -i ž (é) zmožnost, sposobnost za nesenje (jajc): povečati nesnost kokoši; doba nesnosti
  3.      nèsociálen  -lna -o prid. (-) ki ni socialen, ni human: nesocialen človek, gospodar / nesocialni odnosi; njegovo nesocialno ravnanje je vzbudilo ogorčenje
  4.      nèsocialístičen  -čna -o prid. (-í) ki ni socialističen: nesocialistične države / nesocialistični odnosi, pojavi; nesocialistična miselnost
  5.      nèsocializíran  -a -o prid. (-) knjiž. ki ni socializiran: nesocializiran človek, otrok
  6.      nèsočúten  -tna -o prid. (-ū) ki mu manjka sočutnosti, sočutja: nesočuten človek / nesočuten obraz, pogled
  7.      nèsóden  -dna -o prid. (-ọ́) ki ni soden: nesodni organi ♦ jur. nesodni spor spor, ki se reši brez posredovanja rednega sodišča
  8.      nèsodôben  -bna -o prid. (-ō) ki ni sodoben: nesodobni nazori, ukrepi; nesodobne delovne metode / težko je sodelovati s tako nesodobnim človekom / stanovanje je opremljeno z nesodobnim pohištvom / pisateljev besedni zaklad je nesodoben / ekspr. nesodobne prometne naprave zastarele
  9.      nèsodôbnost  -i ž (-ó) lastnost, značilnost nesodobnega: očitali so mu nesodobnost režije / vsi taki okraski spadajo v preteklost in izražajo nesodobnost
  10.      nèsoglásje  -a s (-) 1. kar je nasprotno, drugačno od soglasja: njegov obraz je izražal nesoglasje / njegov način življenja je v nesoglasju z možnostmi ni v soglasju; knjiž. glava kipa je v očitnem nesoglasju s telesom nesorazmerju 2. pojav ali stanje, ko imajo osebe, skupine različna stališča do česa: nesoglasje med strankama še vedno traja; med njima je prišlo do nesoglasja zaradi vzgoje otrok / njihova stališča so povzročila nesoglasje 3. evfem. prepir, spor: zavist je povzročila med sosedi mnoga nesoglasja
  11.      nèsoglásnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nesoglasnega: predlog so zavrnili zaradi nesoglasnosti s predpisi // nesoglasje: med njimi je prišlo do nesoglasnosti / družinske nesoglasnosti
  12.      nèsoglášanje  -a s (-á) kar je nasprotno, drugačno od soglašanja: izražati, kazati nesoglašanje / v življenju se marsikaj zgodi ne glede na človekovo soglašanje ali nesoglašanje
  13.      nèsójen  -a -o prid. (-ọ́) knjiž. ki (komu) ni usojen: večkrat je pomislil na svojo nesojeno nevesto / šel je mimo nesojenega mu doma
  14.      nèsolíden  -dna -o prid. (-) ki ni soliden: nesoliden trgovec; ta človek je nesoliden / nesolidni izdelki / nesoliden temelj premalo trden; nesolidno znanje nezadostno, pomanjkljivopog. ta fant je nesolidna firma nanj se ne moreš zanesti
  15.      nèsolídnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nesolidnega: obrtniška, poslovna nesolidnost / nesolidnost izdelkov
  16.      nèsomérnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nesomernega: njen obraz je kljub nesomernosti lep / nesomernost notranjih telesnih organov
  17.      nèsorazméren  -rna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni sorazmeren: posamezni deli so nesorazmerni; izdatki so nesorazmerni z dohodki; njegovo telo je bilo nesorazmerno nèsorazmérno prisl.: nesorazmerno rasti; za tako majhno ladjo so jadra nesorazmerno velika
  18.      nèsorazmérje  -a s (-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od sorazmerja: odpraviti nesorazmerje; nesorazmerje telesnih delov / prišlo je do nesorazmerja med naraščanjem življenjskih stroškov in osebnimi dohodki
  19.      nèsorazmérnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nesorazmernega: nesorazmernost kompozicije; nesorazmernost v rasti; nesorazmernost izdatkov z dohodki
  20.      nèsoróden  -dna -o prid. (-ọ̄) ki ni soroden: nesorodni narodi / delujeta na zelo nesorodnih področjih / zastar. požrtvovalno je skrbela za tri nesorodne otroke ki niso bili v sorodstvu z njo
  21.      nespámet  -i ž (á) lastnost, stanje nespametnega človeka: hudobnost je večje zlo kot nespamet / v svoji nespameti misli, da dela prav / to bi bila velika nespamet
  22.      nespámeten  -tna -o prid. (á) ki ne ravna v skladu s pametjo, razumom: nespameten človek; bil je nespameten, da je šel; imeti koga za nespametnega; ne bodi nespametna / ekspr. s tem se ne bo strinjal, saj ni nespameten // ki izraža tako ravnanje: nespameten nasvet, odgovor; nespametna odločitev / nespametna ljubezen staršev do otrok nespámetno prisl.: nespametno govoriti, ravnati; zakaj si se tako nespametno napil / v povedni rabi nespametno bi ga bilo tako dolgo čakati
  23.      nespámetnež  -a m (á) ekspr. nespameten človek: tudi nesreča ni izmodrila tega nespametneža
  24.      nespámetnik  -a m (á) knjiž. nespameten človek: toliko hudega mu je storil, pa ne vidi tega, ta nespametnik
  25.      nespámetnost  -i ž (á) lastnost nespametnega človeka: ta odločitev izvira iz njegove nespametnosti / nespametnost sklepa; nespametnost vojne / govoriti, počenjati nespametnosti

   54.511 54.536 54.561 54.586 54.611 54.636 54.661 54.686 54.711 54.736  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA