Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (54.311-54.335)


  1.      nèposlúšnež  -a m (ȅ-ȗ) ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: mati se je neprenehoma jezila nad neposlušneži / upornike in neposlušneže so strogo kaznovali nepokorne ljudi ♪
  2.      nèposlúšnost  -i ž (ȅ-ú) neubogljivost: starši so ga večkrat opominjali zaradi njegove neposlušnosti / neposlušnost do učitelja se je stopnjevala / do nesoglasij v stranki je prišlo zaradi upornosti in neposlušnosti posameznikov nepokorščine ♪
  3.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
  4.      nèposrédnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neposrednega: neposrednost tujih vplivov je dokazana / živa, ljudska neposrednost / neposrednost njegovega članka jih je presenetila / predstavo je režiser oblikoval z veliko neposrednostjo ♪
  5.      nèposušèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni posušen: neposušena barva; še neposušeno seno ♪
  6.      nèpoštèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni pošten: ne druži se z njim, nepošten človek je / nepoštena igra, kupčija; nepošteno dejanje / evfem. ima nepoštene namene slabe ♪
  7.      nèpoštenják  -a m (ȅ-á) ekspr. nepošten človek: s tem se je izkazal nepoštenjaka ♪
  8.      nèpoštênje  -a s (ȅ-é) knjiž. nepoštenost: verjetno se je zmotil, takega nepoštenja ni zmožen ♪
  9.      nèpoštênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost nepoštenega človeka: njegova nepoštenost je že znana / službo je izgubil zaradi nepoštenosti / nepoštenost takih odnosov ♪
  10.      nèpotešèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni potešen: nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje 2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn: ob njem je ostala nepotešena / nepotešena kri, sla ♪
  11.      nèpotešênost  -i ž (ȅ-é) stanje nepotešenega človeka: otrokova nepotešenost / duhovna nepotešenost / knjiž. njena spolna nepotešenost nezadovoljenost ♪
  12.      nepotízem  -zma m (ȋ) dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom ♪
  13.      nèpotréba  -e ž (ȅ-ẹ̑) knjiž., redko kar je nasprotno, drugačno od potrebe: umetnost je zanj nepotreba / zatekali so se k njemu v potrebi in nepotrebi / star. razburja se čisto po nepotrebi po nepotrebnem ♪
  14.      nèpotrében  -bna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš ♪
  15.      nèpotrébnež  -a m (ȅ-ẹ̑) ekspr. nepotreben, nekoristen človek: le kaj nam koristijo ti leni nepotrebneži ♪
  16.      nèpotrébnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari ♪
  17.      nèpotŕgan  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni potrgan, ni obran: na drevju je še veliko nepotrganega sadja ♪
  18.      nèpotŕjen  -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni potrjen: nepotrjena listina / nepotrjena pravica / nepotrjene vesti / publ. po nepotrjenih poročilih je bilo v nesreči veliko ranjenih ♪
  19.      nèpotróšen  -šna -o prid. (ȅ-ọ̄) nasproten, drugačen od potrošnega: potrošni in nepotrošni material / potrošna in nepotrošna proizvodnja ♪
  20.      nèpoučèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku // knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna: nepoučen bralec avtorjevih misli ne bo doumel; v literaturi je nepoučen; sam.: nepoučeni so bili prepričani, da ima prav ♪
  21.      nèpoučênost  -i ž (ȅ-é) stanje nepoučenega človeka: krivico so mu storili zaradi nepoučenosti / presenetila ga je nepoučenost teh ljudi ♪
  22.      nèpoudárjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni poudarjen: nepoudarjeni toni ♦ lingv. nepoudarjene besede v stavku ♪
  23.      nèpozáben  -bna -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki se ne da pozabiti: nepozaben dogodek, kraj, vtis; dolgo je žaloval za svojo nepozabno materjo nèpozábno prisl.: doživetje se mi je nepozabno vtisnilo v spomin; to so bili nepozabno lepi dnevi zelo lepi ♪
  24.      nèpozábljen  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni pozabljen: žalovati za nepozabljenim človekom / nepozabljena mladost ♪
  25.      nèpoznàn  in nèpoznán -ána -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-á) 1. ki ni poznan: dozdaj nepoznani problemi; nepoznana groza; nova, še nepoznana ljubezen / nepoznano življenje / roman nepoznanega pisatelja nepomembnega 2. star. neznan: hodil je po nepoznanih krajih; poznani in nepoznani ljudje; to nam je nepoznano; sam.: srečanje z nepoznanimi ♪

   54.186 54.211 54.236 54.261 54.286 54.311 54.336 54.361 54.386 54.411  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA