Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (53.736-53.760)



  1.      nègospodárski  -a -o prid. (-á) ki ni gospodarski: graditev negospodarskih objektov / negospodarske naloge turizma / negospodarske dejavnosti šolstvo, zdravstvo, državni organiekon. negospodarske investicije; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih // negospodaren: negospodarski kmetje / negospodarski način krmljenja nègospodársko prisl.: negospodarsko izkoriščati gozdove
  2.      nègospôski  -a -o prid. (-ó) ki ni gosposki: negosposki sloji / ekspr. njeno vedenje je prej negosposko kot gosposko
  3.      nègostoljúben  -bna -o prid. (-ū) ki mu manjka gostoljubnosti: negostoljuben človek / to je zelo negostoljubna hiša / ekspr. pot jih je vodila skozi negostoljubne kraje neprijazne, dolgočasne
  4.      nègostoljúbnost  -i ž (-ú) lastnost negostoljubnega človeka: svojo negostoljubnost je skušal popraviti s pretirano prijaznostjo
  5.      negotínec  -nca m () agr. vino iz okolice Negotina, navadno rdeče: steklenica negotinca
  6.      nègréšen  -šna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) rel. ki ni grešen: negrešno dejanje / negrešen človek
  7.      negríd  -a m () antr. človek črne rase: mongolidi in negridi
  8.      negríden  -dna -o prid. () nanašajoč se na negride: negridne poteze / negridna ljudstva / negridna rasa
  9.      néguš  -a m (ẹ̑) v etiopskem okolju, nekdaj kralj
  10.      nehánje  -a s () ekspr. življenje, delo, prizadevanje: vse njegovo nehanje se mu je zdelo nekoristno; njegovo dosedanje nehanje / vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom
  11.      nèharmóničen  -čna -o prid. (-ọ́) neubran, neskladen: neharmonične barve / neharmoničen razvoj otroka / spremljava petja je bila neharmonična
  12.      néhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / redko brezskrbno veselje je nehalo se je končalo // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom 2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta se že ločila ● ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive néhati se raba peša končati se: pouk se je že nehal; vsaka stvar se kdaj neha; naše veselje se je nehalo / tam se gozd neha ● se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha
  13.      neháti  -ám dov.) nar. pustiti: otroka je nehal doma
  14.      nèhigiéničen  -čna -o prid. (-ẹ́) ki ni higieničen: živi v nehigieničnih razmerah / imajo zelo nehigienično stanovanje
  15.      nèhigiénski  -a -o prid. (-ẹ̑) nehigieničen: nehigienske razmere / nehigienski stanovanjski prostori
  16.      nèhôden  -dna -o prid. (-ó) knjiž., redko neprehoden: nehodna goščava / kadar dežuje, je pot skoraj nehodna
  17.      nèhomogén  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni homogen: nehomogena snov / nehomogena struktura zemljišča / dežela z nehomogenim prebivalstvom ♦ mat. nehomogena algebrajska enačba enačba, v kateri so členi različnih stopenj
  18.      nèhomogénost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nehomogenega: nehomogenost snovi / zelo je motila nehomogenost ansambla
  19.      nèhoté  prisl. (-ẹ̄) izraža, da se dejanje (z)godi a) neodvisno od volje: nehote se nasmehniti, seči po kozarcu; nehote se ti mož zasmili b) brez določenega namena: nehote razžaliti; počasi, hote ali nehote se vdaš / nevede in nehote se je izdal
  20.      nèhôten  -tna -o prid. (-ō) 1. nasproten, drugačen od hotnega: nehotni gibi; nehotna dejanja ♦ anat. nehotne mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje 2. knjiž. ki ni hotèn, ni nameren; nèhotèn: mirno je sprejel kazen za svojo nehotno krivdo; nehotna žalitev / na licu mu je zaigral nehoten nasmeh nasmeh proti volji
  21.      nèhotèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni hotèn, ni nameren: nehotena žalitev; nehoteno maščevanje / dogodek mu je vzbujal nehoteno spoštovanje spoštovanje proti volji / redko nehoteni gibi nehotnimed. nehoteni splav spontani splav
  22.      nèhôtnost  -i ž (-ó) lastnost, značilnost nehotnega: nehotnost gibov
  23.      nehôtoma  prisl. () 1. star. nehote: nehotoma pogledati / nehotoma žaliti 2. zastar. nepričakovano: Pazili so ga mejači, da bi ga kje nehotoma zalezli (F. Levstik)
  24.      nèhumán  -a -o prid. (-) ki ni human, ni človeški: do podrejenih je bil zelo nehuman / nehumani odnosi, pojavi, predpisi / evfem. ujetnike je čakal nehuman konec nasilna smrt
  25.      nèinformíran  -a -o prid. (-) ki ni informiran: neinformirana javnost / za neinformiranega bralca problem v članku ni razumljiv

   53.611 53.636 53.661 53.686 53.711 53.736 53.761 53.786 53.811 53.836  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA