Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (53.686-53.710)


  1.      nèenakoméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni enakomeren: neenakomeren razvoj / neenakomerna hitrost / neenakomeren utrip žile; neenakomerno dihanje / ima nerazločno, neenakomerno pisavo ♦ fiz. neenakomerno gibanje gibanje s spremenljivo hitrostjo nèenakomérno prisl.: neenakomerno naraščati; neenakomerno razdeljen ♪
  2.      nèenakomérnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neenakomernega: neenakomernost razvoja / neenakomernost srčnega utripa ga je vznemirila ♪
  3.      nèenákost  -i ž (ȅ-ā) lastnost, značilnost neenakega: neenakost razmer / njuna neenakost v prizadevnosti je očitna; družbena, gospodarska neenakost / odpraviti neenakost ljudi pred zakoni neenakopravnost ♪
  4.      nèenôten  -tna -o prid. (ȅ-ó) ki ni enoten: neenoten načrt, program / neenotne cene / stilno neenotna stavba / neenotni pogledi na kaj; kolektiv je precej neenoten ♪
  5.      nèenôtnost  -i ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost neenotnega: neenotnost učnega načrta slabo vpliva na uspeh / neenotnost mnenj, pogledov ♪
  6.      nèestétičen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) neestetski: neestetična ureditev naselja ♪
  7.      nèestétski  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni estetski: neestetske vrednote / neestetski videz ♪
  8.      nèétičen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni etičen: neetična načela; slaba, neetična nagnjenja / vojne so nehumane in neetične; vsi so obsojali njegovo neetično dejanje ♪
  9.      nèétičnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neetičnega: neetičnost načel / neetičnost dejanja, ravnanja ♪
  10.      nefair  [nèfêr] prid. neskl. (ȅ-ȇ) pog. ki ni v skladu z določenimi normami, pravili; nespodoben, nepošten: do nje je bil nefair; nefair igra; prisl.: igrati nefair ♪
  11.      nèfilológ  -a m (ȅ-ọ̑) kdor ni filolog: mnenje nefilologov o takih vprašanjih ni odločilno ♪
  12.      nèfilozófski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni filozofski: nefilozofske razprave ♪
  13.      nèfín  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nav. ekspr. ki mu manjka finosti, olikanosti: nefin človek / nefino govorjenje, vedenje ♪
  14.      nèformálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni formalen: neformalne poteze umetniškega dela / njun pogovor je bil prijateljski, neformalen / neformalni sestanki / neformalna skupina ljudi ♪
  15.      nèformíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni formiran: neformiran narod / mlad, neformiran človek ♪
  16.      nefrídij  -a m (í) nav. mn., zool. cevast organ za izločanje s pomočjo migetalk ali bičkov pri nevretenčarjih; izločalka ♪
  17.      nefrít  -a m (ȋ) min. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn amfibola: nahajališča nefrita / izdelki iz nefrita / obesek z nefritom ♪
  18.      nefríten  -tna -o (ȋ) pridevnik od nefrit: nefriten kipec, pladenj ♪
  19.      nefrítis  -a m (ȋ) med. vnetje ledvic: akutni, kronični nefritis ♪
  20.      nefróza  -e ž (ọ̑) med. bolezen, ki povzroči degeneracijo ledvične sredice ♪
  21.      nèfunkcionálnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nefunkcionalnega: nefunkcionalnost stanovanja / nefunkcionalnost odrske scene ♪
  22.      néga  -e ž (ẹ́) 1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) otroka: dojenček ima skrbno nego / materinska nega b) bolnika: zbolel je in potrebuje nego / dati bolnika v domačo nego oskrbo / zdravniška nega / žival je poginila kljub skrbni negi 2. glagolnik od negovati: nega dojenčka / nega kože, las, ustnic / redna kozmetična nega / nega drevja / nega govornega izraza ◊ agr. nega vina dela, opravila, s katerimi se preprečujejo bolezni in pomanjkljivosti vina; med. intenzivna nega nega bolnika s povečanim, nepretrganim medicinskim nadzorom in z najpopolnejšo (možno) obliko zdravljenja ♪
  23.      negácija  -e ž (á) 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo ◊ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi ♪
  24.      nègalánten  -tna -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka galantnosti, ljubeznivosti: neprijazen, negalanten človek je / ima čudne, negalantne navade ♪
  25.      nègašèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) v zvezi negašeno apno apno, ki še ni polito z vodo ♪

   53.561 53.586 53.611 53.636 53.661 53.686 53.711 53.736 53.761 53.786  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA