Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (53.486-53.510)



  1.      nèbíten  -tna -o prid. (-) knjiž. nebistven: med njihovimi stališči so le nebitni razločki / vse se mu je zdelo nebitno
  2.      nèbítje  -a s (-) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bitja: ljudje v njegovem romanu so živi, ne le eterična nebitja // kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: izbirati med bitjem in nebitjem
  3.      nèblág  -a -o prid. (- -ā) knjiž. 1. ki mu manjka dobrote, plemenitosti: neblag človek 2. redko neprijeten, neljub: s svojim pripovedovanjem mu je obudil neblage spomine / evfem. iz kuhinje se je širil neblag duh zoprn nèblágo prisl.: neblago dišati; neblago ravnati s kom
  4.      nèblagoglásen  -sna -o prid. (-ā) ki ni blagoglasen: neblagoglasni verzi; neblagoglasna beseda
  5.      nèblagoglásje  -a s (-) neubranost glasov: blagoglasje in neblagoglasje / neblagoglasje verzov
  6.      nébnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., anat. vsak od dveh limfnih organov v žrelu: vnetje nebnic // parna kost trdega neba: čeljustnica in nebnici
  7.      nébnik  -a m (ẹ̑) lingv. soglasnik, tvorjen z jezikom ob trdem nebu: razlika med nebnikom in mehkonebnikom
  8.      nebó  -á s (ọ̑) 1. navidezno usločena ploskev nad obzorjem: nebo je jasno; nebo žari; ekspr. nebo visi nizko nad hišami; oblaki pokrivajo nebo; zvezda je padla z neba; dim se dviga proti nebu; gledal je v nebo, kakšno bo vreme; sonce je že visoko na nebu; modro, sinje, visoko nebo; nočno, zvezdno nebo / opazovati nebo s teleskopom; južno, polarno nebo; strani neba / obok neba // publ. zračni prostor nad določenim ozemljem: lovci so očistili nebo sovražnih letal; jugoslovansko nebo 2. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: pekel in nebo / priti v nebo / ekspr. prositi nebo za milost Boga 3. publ., s prilastkom področje kake dejavnosti: politično nebo te države se je zvedrilo / z oslabljenim pomenom uveljaviti se na filmskem nebu pri filmu 4. streha iz dragocene tkanine: postelja, prestol z nebom / nositi nebo (pri procesiji) 5. pregrada med ustno in nosno votlino iz mehkega tkiva in kosti: pritisniti jezik na nebo; gnojno, vneto nebo 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neba, v nebo zelo visoko: gore se dvigajo, kipijo do neba, v nebo / prešerni vriski so se razlegali do neba // izraža, da se pojavlja kaj v zelo visoki stopnji, v močni obliki: gorje kipi do neba / ta zločin kriči v nebo; to je v nebo vpijoča krivica / hvaliti, povzdigovati koga do neba ● vznes. nebo je blagoslovilo njun zakon imela sta dosti otrok; njun zakon je bil srečen; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; ekspr. spati pod milim nebom na prostem; ekspr. gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče; ekspr. umreti pod tujim nebom v tujini; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudomanat. mehko, trdo nebo
  9.      nebódigatréba  m ed. neskl. (ọ́-ẹ́) 1. pog., ekspr. nepriljubljen, nezaželen človek: spoznal je, da jim je pravi nebodigatreba; poročila se je s tistim nebodigatreba ∙ ekspr. učiti se je moral vsega nebodigatreba nepotrebnega 2. evfem. hudič: sam nebodigatreba ga je dobil v oblast
  10.      nebódijihtréba  m mn. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljeni, nezaželeni ljudje: nekateri nebodijihtreba so hoteli vedeti, koliko vsa stvar stane; neskl. pril.: vznemirjali so ga nebodijihtreba komarji
  11.      nebódijihtréba  ž mn. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljene, nezaželene ženske: te nebodijihtreba so ga kar naprej nadlegovale in motile pri delu
  12.      nèbogàt  -áta -o prid. (- -ā) ki ni bogat: poročila se je z nebogatim podeželskim zdravnikom; pren. duhovno nebogat človek // evfem. reven, siromašen: nevesta je bila iz nebogate hiše
  13.      neboglásnica  -e ž () bot., v zvezi triglavska neboglasnica blazinasta visokogorska rastlina s svetlo modrimi kratkopecljatimi cveti, Eritrichium nanum
  14.      nebogljèn  -êna -o prid. ( é) 1. ki si ne more, ne zna pomagati: nebogljen otrok; bila je videti nebogljena; nebogljen kot dojenček / umsko nebogljen / ekspr. prvi nebogljeni koraki po dolgi bolezni; pren., ekspr. jutranje nebogljeno sonce 2. ekspr. slab, neizdelan: prevod je nebogljen / nebogljena zbirka verzov nebogljêno prisl.: nebogljeno jokati
  15.      nebogljênče  -ta s (é) knjiž., redko nebogljenček: vzeti nebogljenče v naročje
  16.      nebogljênček  -čka m (é) nav. ekspr. majhen, nebogljen otrok: mati je poljubila svojega nebogljenčka; sin je še pravi nebogljenček; pren. v primeri z njegovo razgledanostjo je bil sam pravi nebogljenček
  17.      nebogljênec  -nca m (é) knjiž. nebogljenček: mati je stisnila nebogljenca k sebi ∙ knjiž. oskrbovati stare nebogljence onemogle ljudi
  18.      nebogljênost  -i ž (é) lastnost nebogljenega človeka: zavedati se svoje nebogljenosti; otroška nebogljenost / telesna in duševna nebogljenost / ekspr. nebogljenost izražanja
  19.      nèbojèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ni boječ: neboječe dekle / ekspr. človek neboječega značaja
  20.      nèbolèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ni boleč: neboleč udarec; neboleča bula / rešiti zadevo na neboleč način ♦ med. neboleče bezgavke nèboléče prisl.: neboleče izdreti zob
  21.      nèbórben  -a -o prid. (-ọ̑) ki mu manjka borbenosti: nezavedni in neborbeni ljudje / neborbeno obravnavanje vprašanj
  22.      nèbórbenost  -i ž (-ọ̑) lastnost neborbenega človeka: že na obrazu se mu bere neborbenost; mlačnost in neborbenost / neborbenost tekmovalcev
  23.      neborè  -éta m ( ẹ́) zastar. revež, ubožec: velik nebore je ta otrok / ne verjamem, saj nisem nebore omejen, neumen človek
  24.      nebóre  prid. neskl. (ọ̄) zastar. 1. reven, ubog: nebore otrok, ne ve, kaj ga čaka 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: še tisto nebore upanja mu je splahnelo
  25.      nèbórec  -rca m (-ọ̑) kdor ni borec: ranjenci in neborci so se umaknili v zaledje

   53.361 53.386 53.411 53.436 53.461 53.486 53.511 53.536 53.561 53.586  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA