Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (53.336-53.360)



  1.      natezálec  -lca [c in lc] m () priprava za nategovanje, napenjanje: kovinski natezalci za čevlje
  2.      natezálen  -lna -o prid. () ki je za nategovanje, napenjanje: natezalna priprava ♦ zgod. natezalno kolo srednjeveška mučilna priprava za nategovanje
  3.      natezálka  -e [tudi k] ž () nav. mn., obrt., navadno v zvezi klešče natezalke klešče za dajanje zgornjega dela čevlja na kopito: naročiti klešče natezalke
  4.      natezálnica  -e [tudi n] ž () nekdaj mučilna priprava za nategovanje: dali, privezali so ga na natezalnico; pren. kaznuje ga z natezalnico dvomov in upanj
  5.      natezálnik  -a m () priprava za nategovanje, napenjanje, zlasti žice: napeti žico z natezalnikom / žični natezalnik
  6.      natezálo  -a s (á) redko natezalnik, natezalec: uporaba natezala in drugih pripomočkov
  7.      natézanje  -a s (ẹ̄) nategovanje: natezanje žice / natezanje in stiskanje / natezanje živcev / mišice so bile zaradi včerajšnjega natezanja vse razbolele
  8.      natézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo, največjo dolžino; nategovati: natezati žico / natezati elastiko / ekspr. natezal je svoj korak, da ga je komaj dohajala delal je dolge korake; pren., ekspr. s svojim ravnanjem ji je natezal živce 2. nekdaj mučiti na natezalnici: jetnika so natezali tako dolgo, da je vse priznal ● ekspr. natezati ušesa prisluškovati natézati se ekspr. zelo se truditi, si prizadevati: naj se je še tako natezal, dela ni mogel končati // pogajati se: natezala sta se za plačilo; s kupcem sta se natezala brez konca in kraja
  9.      natézen  -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nateg: natezna naprava / natezna deformacija; natezna napetost napetost v trdni snovi pri nategu; natezna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se pretrgalo
  10.      natìč  -íča m ( í) tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati natič / fižolov natič ◊ elektr. na priključni vrvici montirani del konektorja
  11.      natíčen  -čna -o prid. () teh. ki se natakne: priviti matico z natičnim ključem; strojček ima natično ročico
  12.      natíčje  -a s () več natičev, natiči: fižolovo natičje
  13.      natíhem  in na tíhem prisl. () 1. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: to bi bilo treba opraviti natihem; natihem pisati pesmi, se poročiti // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natihem si mora priznati, da je poražen; natihem si želeti ljubezni 2. redko tiho, natiho: natihem zakleti; natihem zapreti vrata
  14.      natího  in na tího prisl. () 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: natiho odpreti; po prstih in natiho stopati; natiho vprašati, zaječati 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: natiho likvidirati podjetje; natiho pokopati // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natiho si je mislil svoje, naglas pa tega ni povedal
  15.      natíhoma  prisl. () knjiž. tiho, natiho: natihoma se bližati, odpreti; natihoma odgovoriti / natihoma se shajati; kar natihoma je prodal in izginil
  16.      natík  -a m () 1. glagolnik od natakniti ali natikati: natik na kavelj, kol 2. veja, okrog katere se ovija grah: prisekati natik 3. redko koničasti konec orodja, na katerega se pritrdi ročaj; nasadilo: natik pri pili / lopata z dolgim natikom toporiščem, ročajem
  17.      natikáč  -a m (á) nav. mn. obuvalo brez zadnjega zgornjega dela: preobul se je v natikače; leseni, plastični natikači ◊ lov. starejši srnjak z velikima rogovoma brez odrastkov, ki rad napada
  18.      natikálen  -lna -o prid. () knjiž., redko ki se natakne: klotasti natikalni rokavi ♦ teh. natikalni ključi natični ključi
  19.      natíkanje  -a s () glagolnik od natikati: natikanje mesa na vilice
  20.      natíkati  -am nedov. () 1. spravljati kaj na razmeroma oster, koničast predmet: natikati meso na raženj, vilice; v gošči se je natikal na trnje / upornike so natikali na kole zlasti v srednjem veku mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen kol 2. delati, da pride kaj na določeno mesto: natikati konjem uzde; počasi si je natikala rokavice 3. ekspr. oblačiti, obuvati, navadno hitro: ko mu je natikala plašč, je pozvonilo; natikati si čevlje
  21.      natípkati  -am dov. () napisati na pisalni stroj: natipkati dopis, govor; natipkati pet strani / natipkati v dveh kopijah natípkan -a -o: tekst še ni natipkan; to je slabo natipkano
  22.      natírati 1 -am nedov. ( ) z drgnjenjem nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi: natirati tla z emulzijo; natirati z mazilom / natirati boleče mesto na nogi
  23.      natírati 2 -am dov. () ekspr., redko nagnati, zapoditi: natirali so ga iz mesta / nemir ga je natiral iz okostenele vsakdanjosti
  24.      natís  -a m () 1. glagolnik od natisniti: omogočiti natis članka, knjige; to še ni primerno za natis / dati v natis 2. navadno s prilastkom tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja: izšel bo drugi natis romana; natis iz leta 1900 / knjiga je doživela veliko natisov je bila večkrat ponatisnjena
  25.      natískati  -am dov. (í) redko natisniti: natiskati knjigo / dela mu še niso natiskali natískan -a -o: natiskano delo

   53.211 53.236 53.261 53.286 53.311 53.336 53.361 53.386 53.411 53.436  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA