Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (53.136-53.160)


  1.      nasíloma  prisl. (ȋ) knjiž. nasilno: nasiloma odvleči, uveljaviti; nasiloma zavirati napredek / misel se nasiloma vrine v zavest s silo, proti volji ♪
  2.      nasíp  -a m (ȋ) nasut in utrjen pas zemljišča: če bi nasip popustil, bi prišlo do katastrofe; graditi, utrjevati, zviševati nasipe; višina, vznožje nasipa; nasipi in rovi / cestni, železniški nasip; reka izpodkopava obrambne nasipe ♪
  3.      nasipálnik  -a m (ȃ) nar. vzhodno lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu; grot: nasuti žito v nasipalnik ♪
  4.      nasípanje  -a s (ȋ) glagolnik od nasipati: nadziral je nasipanje ovsa / nasipanje terena / pesek za nasipanje cest ♪
  5.      nasípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: nasipati grah v lonec; odnašali so zemljo in jo nasipali na drugem, nižjem koncu njive / reke poplavljajo in nasipajo / ekspr. žvenk cekinov, ki so si jih nasipali v žepe 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: nasipati cesto; kamenje je pregrobo, da bi z njim nasipali pot // z nasipanjem delati kaj višje: nasipati tla nasípan -a -o: neustalj. hoditi po beli, nasipani cesti nasuti ♪
  6.      nasípen  -pna -o prid. (ȋ) ki je za nasipanje: dovoz nasipnega materiala ◊ teh. nasipna teža teža 1 m3 sipkega materiala ♪
  7.      nasipína  -e ž (í) plast peska, proda, mivke, nastala zaradi nasipanja (tekoče) vode, vetra: ravnina je prekrita z nasipino; prodna nasipina; nekaj metrov visoka nasipina / v strugi je več nasipin / prečkati nasipino ♪
  8.      nasípnica  -e ž (ȋ) agr. podolgovati posodi podoben del sejalnika, trosilnika za nasipanje semena, gnojila ♪
  9.      nasíten  -tna -o prid. (í ȋ) ki že v manjši količini nasiti: nasitna jed / kosilo je bilo nasitno ♪
  10.      nasítiti  -im dov. (í ȋ) zadovoljiti komu potrebo, željo po hrani, jedi: nasititi otroka; nasititi se sira; nasititi se s krompirjem, ribami; ekspr. nasititi si želodec / ekspr. besede nikogar ne nasitijo; pren. vse je storil, da bi nasitil svojo častihlepnost; nasititi si radovednost nasítiti se ekspr. naveličati se: dekleta se je že nasitil / teh pesmi se nikoli ne nasitiš nasíčen -a -o 1. deležnik od nasititi: nasičeni in napojeni gostje; ekspr. nasičena lakomnost, radovednost; biti nasičen življenja 2. ki ima česa v zelo veliki meri: s frazami nasičen članek; z dimom, vlago, vonji nasičen zrak / tržišče postaja nasičeno ♦ kem. nasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z eno vezjo; nasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov ne more več raztapljati; teh. nasičena barva barva, ki ima tako sestavo, da učinkuje izrazito, polno ♪
  11.      naskákati se  in naskakáti se -skáčem se, stil. naskákati se -am se dov., naskáčite se, tudi naskákaj se, tudi naskakájte se (á á á; á) s skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: otroci so se naskakali in naigrali ♪
  12.      naskálen  -lna -o prid. (ȃ) vrtn. ki raste na skalah: naskalne in vodne rastline ♪
  13.      naskóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. knjiž. nanašajoč se na naskok: naskočna četa / naskočno vpitje 2. redko razgiban, živahen: bil je bister in naskočen ♪
  14.      naskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. narediti naskok: vojaki so znova naskočili; naskočiti sovražnikovo armado; naskočiti mesto, okope; naskočiti z boka / ekspr. naskočil je fanta in ga udarjal s pestmi // nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: naskočiti najvišji vrh v pogorju / napovedal je, da bo znova naskočil svetovni rekord / skrbi so ga naskočile ∙ šalj. poželjivo je naskočil zrezek ga je začel jesti 2. ekspr., redko grobo, žaljivo nastopiti proti komu: naskočiti koga v tisku / naskočiti vodstvo ♪
  15.      naskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) 1. nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti na posamezen vojaški objekt, manjšo skupino nasprotnikovih vojaških sil: naskoki so se ponavljali vse dopoldne; odbiti, pričakovati naskok; popustiti naskokom sovražnikove vojske; naskok na trdnjavo / pripraviti se na naskok; preiti, pognati se v naskok / partizani so v naskoku zavzeli bunker; pren., ekspr. napovedati naskok na svetovni rekord; alpinisti so v naskoku osvojili vrh ♦ šport. naskok na telovadno orodje 2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju; prednost: imeti,ȁ ♪
  16.      naskopáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. s skoparjenjem priti do določene količine česa, zlasti denarja: naskopariti veliko denarja, celo premoženje; v teh letih je precej naskoparil ♪
  17.      nasláda  -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: čutiti, vzbujati naslado; z naslado piti črno kavo; duhovna, spolna naslada; naslada ob bolečini, opolzkem govorjenju; poželenje in naslada / pogovor z njo mi je v naslado / živeti v nasladi 2. kar vzbuja tak občutek: odpovedati se nasladam; dobrote in naslade sveta ♪
  18.      nasláden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na naslado: nasladne misli, predstave / nasladen občutek / zabave nasladnih meščanov / mislila je, da je lepa, elegantna in nasladna / piti v nasladnih požirkih nasládno prisl.: nasladno se smejati ♪
  19.      nasladílo  -a s (í) knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil; alkohol, kava, tobak in druga nasladila 2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila ♪
  20.      nasladíti se  -ím se dov., nasládil se; naslajèn (ȋ í) star. naužiti se, razveseliti se: nasladiti se z dobrim vinom / nasladiti se pri dekletu ♪
  21.      nasladkáti  -ám dov. (á ȃ) (nekoliko) sladkati, osladiti: nasladkati sok nasladkáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sladkem: kupil si je bonbone, da bi se nasladkal; pren., ekspr. nasladkati se lepih lic dekleta ♪
  22.      nasládnica  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) naslaja: ona je velika nasladnica / knjiž. noč je preživel pri neki nasladnici vlačugi, prostitutki ♪
  23.      nasládnik  -a m (ȃ) knjiž., ekspr. kdor se (rad) naslaja: on je velik nasladnik ♪
  24.      nasládnost  -i ž (ā) nav. ekspr. lastnost, značilnost nasladnega: nasladnost dotika, pogleda / krotiti svojo nasladnost / predal se je nasladnosti občutka, da je dobrodošel; živeti v izobilju in nasladnosti ♪
  25.      naslága  -e ž (ȃ) knjiž., redko plast, sloj: naslaga ilovice, maščobe; debelina naslage / idejna naslaga romana ♪

   53.011 53.036 53.061 53.086 53.111 53.136 53.161 53.186 53.211 53.236  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA