Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (52.711-52.735)


  1.      naméščenka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od nameščenec: trgovec je svoji nameščenki odpovedal službo ♪
  2.      naméščenski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nameščence: nameščenski sloj / delavski in nameščenski sindikati ♪
  3.      namèt  -éta m (ȅ ẹ́) redko kar namete, nanese veter: visoki snežni nameti; razmetavati namete listja ♪
  4.      nametáti  -méčem dov., namêči namečíte; namêtal (á ẹ́) 1. z metanjem spraviti kam: otroku nameče igrače in gre; iz podstrešja je nametal seno za konje; nametati na kup; nametali so poln pod snopja / nametati kamenje, prst v jamo / nametati omet na zid 2. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno napisati, narisati: nametati misli na papir; na platno je nametal nekaj spačenih figur ● ekspr. nametal je obleko nase in zbežal hitro se je oblekel; ekspr. spet bi ti rad nametal peska v oči ti prikril resnico; pog., ekspr. nametal mu jih je po grbi, da je ves črn natepel, pretepel ga je nametán -a -o: na papirju je nekaj bežno nametanih stavkov; kup nametanih cunj / ekspr. poslopja so nametana brez reda ♪
  5.      namežíkati  -am [mǝž in mež] dov. (ȋ) star. pomežikniti, namežikniti: ko je zagledal snubača, je čudno namežikal; pred odhodom mu je veselo namežikala ♪
  6.      namežíkniti  -em [mǝž in mež] dov. (í ȋ) pomežikniti: žena mu je znova namežiknila; hudomušno, pomenljivo, prebrisano namežikniti; sporazumno si namežiknejo in odidejo ♪
  7.      namíg  -a m (ȋ) 1. hoteno prikrito izražena misel, opozorilo: dobiti, preslišati, prezreti namig; koristni, zlobni namigi; zabolel ga je namig na njegovo nesrečo; namigi in sumničenja 2. gib, s katerim se izrazi določena zahteva, želja, hotenje: na predsednikov namig je prestrigel vrvico; opazil je njen namig z roko / z namigom glave mu je pokazal vrata ♪
  8.      namígniti  -em dov. (í ȋ) 1. hoteno prikrito omeniti, opozoriti: že večkrat je namignil, da se s tem ne strinja; v odgovoru so namignili na možnost mirne rešitve spora; na potovanje ni niti namignil 2. z gibom izraziti: namignila mu je, naj gre za njo; namigniti z očmi, s prstom ♪
  9.      namigúša  -e ž (ú) knjiž. koketa, spogledljivka: kaj se družiš s to namigušo / ozmerjal jo je z namigušo ♪
  10.      namíliti  -im dov. (í ȋ) z mazanjem, drgnjenjem nanesti milo na kaj: namiliti otroku glavo; namočiti in namiliti perilo / brivec ga je namilil po licih in bradi namíljen -a -o: čistiti umazanijo z namiljeno krpo; perilo je že namiljeno ♪
  11.      namíslek  -a [lǝk] m (ȋ) star. domislek, zamisel: tvoj namislek je nevaren / če nimate drugega namisleka, pojdimo na sprehod ♪
  12.      namísliti  -im dov., namíšljen (í ȋ) knjiž. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: svoj govor je namislila med potjo / resnice, ki so jih narodi namislili v dolgih stoletjih namísliti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po razmišljanju: ko je ostala sama, se je lahko vsaj namislila in naveselila nad tem, kar je doživela / v teh dneh se je namislil in namolčal namísliti si 1. nar. vzhodno v mislih izoblikovati, ustvariti, kar ne ustreza resnici; izmisliti si: ženske so si to o tebi gotovo namislile 2. star. zamisliti si, predstaviti si: risba je taka, kakor si si jo namislil; prim. namišljen ♪
  13.      namíšljati  -am nedov. (í) knjiž., redko dodatno, zraven si izmišljati: pri pripovedovanju je namišljal vedno več in več namíšljati si star. misliti si, predstavljati si: ni vse tako, kot si namišljaš; bolezen si namišlja preveč strašno / motijo se, ko si vse to namišljajo o meni si izmišljajo ♪
  14.      namíšljen  -a -o prid. (ȋ) 1. ki v resničnosti ne obstaja: boj med stvarnim in namišljenim svetom / uveljavil je svoje dejanske in namišljene pravice; bila je resnična žalitev, ne namišljena 2. v mislih izoblikovan, ustvarjen in ne ustrezen resnici: namišljen bolnik; srečal je svojega namišljenega sovražnika / namišljen napad; prim. namisliti ♪
  15.      namíšljenost  -i ž (ȋ) značilnost namišljenega: namišljenost bolezni / ne zna razlikovati med namišljenostjo in stvarnostjo ♪
  16.      namízen  -zna -o prid. (ȋ) 1. ki je za na mizo: namizno okrasje / namizni koledar, prt; namizna svetilka // namenjen za uporabo pri jedi, jedenju: namizni prt / namizni pribor pribor, s katerim se jemljejo jedi na krožnik; namizna posoda posoda, v kateri se prinašajo jedi na mizo in jemljejo iz nje na krožnik 2. ki je boljše, izbrane vrste: namizno grozdje, sadje; namizno olje; pijejo samo belo namizno vino 3. v zvezi namizna igra (športna) igra, navadno z manjšo žogo ali kroglo, ki se igra na mizi: namizne in druge igre ◊ gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače; šport. namizni tenis ♪
  17.      namízje  -a s (ȋ) star. jedilni pribor in servis: krožniki, solnica in drugo namizje ♪
  18.      namlátek  -tka m (ȃ) redko kar se namlati: letos se z namlatkom ne morejo pohvaliti ♪
  19.      namlatíti  in namlátiti -im dov., prvi pomen tudi namláčen (ȋ á) 1. z mlatenjem priti do določene količine česa, navadno žita: namlatiti deset mernikov pšenice / letos smo veliko namlatili 2. ekspr. natepsti, pretepsti: namlatil ga je, da ni mogel vstati / zavezniki so namlatili fašiste premagali ● ekspr. take jim je namlatil, da niso za nikamor jim je povedal ♪
  20.      namléti  -méljem dov., namêlji nameljíte (ẹ́) 1. z mletjem priti do določene količine česa: namleli so veliko moke / namleti sadje za žganje 2. slabš. reči, povedati: namlela mu je vse mogoče reči ♪
  21.      namnožíti  -ím dov., namnóžil (ȋ í) narediti kaj številnejše: namnožiti čredo; bakterije se hitro namnožijo / knjižnica se je z novimi knjigami precej namnožila // narediti kaj večje: svoje premoženje so v nekaj letih zelo namnožili / delo se mu je tako namnožilo, da mu ni več kos ♪
  22.      namočíti  -móčim dov. (ȋ ọ́) 1. dati v tekočino, navadno z določenim namenom: fižol preberemo in ga namočimo; namočiti umazano perilo; namočiti za nekaj ur v raztopino; namočiti v špiritu // pomočiti: najprej je namočil le prst, potem šele celo roko; namočiti pero v črnilo 2. narediti kaj mokro, navadno z vodo: dež je namočil zemljo; namočiti robec; namočiti kruh z vinom; brezoseb. to nas je namočilo namočíti se ekspr. (s)kopati se: letos se še nisem namočil v morju namóčen -a -o: v mleku namočen kruh; perilo je že namočeno; polja so dobro namočena ∙ ekspr. bili so premraženi in namočeni mokri, premočeni; ekspr. sledilo je izrazito namočeno leto, obdobje mokro, vlažno ♪
  23.      namòk  -ôka in -óka m (ȍ ó, ọ́) usnj. namočene kože, namenjene za predelavo v usnje: v usnjarni potrebujejo dnevno dvajset ton namoka ♪
  24.      namolčáti se  -ím se [u̯č] dov., namólči se namólčal se (á í) zadovoljiti svojo potrebo, željo po molčanju: dovolj si se namolčal, povej nam kaj; v samoti se je namolčal in odpočil ♪
  25.      namolíti  -mólim dov. (ȋ ọ́) v krščanskem okolju zmoliti določeno (večje) število molitev: ni več vedela, koliko (očenašev) je namolila namolíti se ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po molitvi: težko je čakal, da so se namolili / v samostanu se je namolila za vse življenje ♪

   52.586 52.611 52.636 52.661 52.686 52.711 52.736 52.761 52.786 52.811  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA