Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (49.961-49.985)


  1.      medlênje  -a [med in mǝd] s (é) glagolnik od medleti: jezilo ga je njeno igrano medlenje / sončna luč se je spreminjala v nekakšno rdečkasto medlenje / medlenje po dekletu ♪
  2.      medléti  -ím [med in mǝd] nedov., tudi medlì (ẹ́ í) knjiž. 1. izgubljati zavest: mati na grobu vzdihuje in medli; medlela je in ni mogla spregovoriti; medleti od bolečin 2. izgubljati moč, slabeti: bolnica je vedno bolj medlela; oče je počasi medlel in hiral / cvetlica, drevo medli hira / roke jim medlijo; pren. njegovo navdušenje je medlelo in izginjalo 3. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan je že medlel; mesečina zjutraj medli; zarja medli; sonce je začelo zahajati in medleti; pren., ekspr. zvezda te igralke je že začela medleti // ekspr. slabo svetiti: redke svetilke na trgu so samo medlele 4. ekspr. biti malo slišen: nad dolino medli večerni zvon / krik medli v daljavi pojema 5. ekspr. biti, nahajati se v neaktivnem stanju: v prazni dvorani medli klavir; ladja že tri dni medli v pristanišču; dolgo je medlela gluha tihota / medleti v siromaštvu in nevednosti 6. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: doma žena medli po tebi / v daljnem svetu mi srce medli po njej ● knjiž., ekspr. oko mi medli od tvoje lepote zelo sem prevzet; knjiž., ekspr. najini srci medlita v sladki sreči zelo sva prevzeta od sreče medlèč -éča -e: krik v smrtni grozi medlečega človeka; medleče moči; medleča roka; medleča sveča; vsa medleča se je naslanjala nanj; prisl.: medleče vprašati ♪
  3.      medlíca  -e [med in mǝd] ž (í) 1. fot. matirano steklo na zadnji ali zgornji strani fotografskega aparata za naravnavo ostrine slike: na medlici dobiti ostro sliko 2. min. rudnina, ki ima medel sijaj: bakrova medlica ♪
  4.      medlíka  -e [med in mǝd] ž (í) ekspr. izčrpan, slaboten človek: Če bi bili medlika in mehkužne narave, se vam ne bi bilo ničesar bati (H. Balzac - O. Župančič) ♪
  5.      medlíkast  -a -o [med in mǝd] prid. (í) nekoliko medel: medlikasta svetloba / medlikast dan / ekspr. medlikast človek ♪
  6.      medlíti  -ím [med in mǝd] nedov., tudi medlì (ȋ í) knjiž. delati kaj zmedeno, nejasno: ne verjemi prividom, ki ti medlijo razsodnost ◊ les. medliti les matirati ♪
  7.      medlo... 1 [med in mǝd] prvi del zloženk, knjiž. nanašajoč se na medel: medlobeseden, medlosrčnež ♪
  8.      medlo... 2 [med in mǝd] prvi del zloženk, kakor medlosijoč, medlozelen ipd., gl. medel ♪
  9.      medlôba  -e [med in mǝd] ž (ó) redko medlost: medloba mu je prevzela telo ♪
  10.      mêdlost  in mèdlost tudi medlóst -i [druga oblika mǝd, tretja oblika med in mǝd] ž (é; ǝ̀; ọ̑) lastnost, značilnost medlega: medlost njegovih predstav o tem / medlost njenih strasti / ekspr. od medlosti se je težko držal pokonci ♪
  11.      medmášen  -šna -o prid. (ȃ) nar., v krščanskem okolju nanašajoč se na čas med velikim in malim šmarnom: medmašne nedelje / že vnaprej se je bala košnje v vročih medmašnih dneh avgustovskih ● nar. smrdiš kot medmašni kozel zelo ♪
  12.      mèdmésten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, poteka med mesti: uvesti medmestni avtobusni promet / medmestni telefonski pogovori medkrajevni; medmestna konferenca; medmestna košarkarska tekma tekma med reprezentancami dveh ali več mest // ki povezuje več mest: medmestni trolejbusi / medmestne avtobusne postaje ♪
  13.      mêdmet  -éta m (é ẹ́) lingv. nepregibna beseda, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov: izraziti kaj z medmetom / pregibni medmeti ♪
  14.      medméten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na medmet: medmetna raba / medmetni stavek stavek, izražen s samim medmetom ♪
  15.      mèdminístrski  -a -o prid. (ȅ-í) ki je, poteka med ministri, ministrstvi: medministrska konferenca, seja ♪
  16.      medmórje  -a s (ọ̑) geogr. ozek pas kopnega med dvema morjema: narediti prekop čez medmorje ♪
  17.      mèdmožgáni  -ov m mn. (ȅ-ȃ) anat. srednji in spodnji del velikih možganov ♪
  18.      mèdnacionálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) publ. ki je, obstaja med narodi kake države: glavni predmet razprave je bilo vprašanje mednacionalnih odnosov v državi; poglabljati mednacionalno sodelovanje ♪
  19.      mèdnadstrópen  -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki je, obstaja med nadstropji: mednadstropni pasovi pročelja so bogato ornamentirani ♦ grad. mednadstropna konstrukcija ♪
  20.      mèdnadstrópje  -a s (ȅ-ọ̑) grad. nižje, manjše nadstropje med dvema nadstropjema: pisarna je bila v mednadstropju ♪
  21.      mèdnároden  -dna -o prid. (ȅ-á) publ. meddržaven, mednacionalen: mednarodni pogovori / mednarodni odnosi v Belgiji ♪
  22.      mednároden  -dna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja med narodi, državami: dobri mednarodni odnosi, stiki; pomiriti mednarodno napetost; mednarodne pogodbe; mednarodno kulturno sodelovanje / kakšen je mednarodni položaj / odpreti nov mednarodni prehod // ki je, poteka med narodi, državami: mednarodni promet, turizem; mednarodna politika, trgovina / mednarodno gospodarstvo; uveljaviti se na mednarodnem tržišču 2. pri katerem so udeleženi pripadniki več narodov, držav: mednarodni filmski festival; mednarodni kongres, sejem; mednarodni šahovski turnir; mednarodno tekmovanje / mednarodni proletariat; mednarodna javnost; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / mednarodna komisija, organizacija / publ. mednarodna kulturna arena 3. namenjen, skupen več narodom, državam: veliko mednarodno pristanišče / mednarodni delavski praznik / mednarodni jezik jezik, ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov // ki velja v več državah: mednarodni predpisi; mednarodni prometni znaki; mednarodne kratice 4. ki povezuje več držav: mednarodni vlaki; mednarodne ceste, magistrale; mednarodne vodne poti ◊ ekon. mednarodna delitev dela; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; mednarodno financiranje prehajanje dela kapitala enega narodnega gospodarstva v druga narodna gospodarstva; mednarodno posojilo posojilo, dano v drugo državo ali dobljeno v drugi državi; fiz. mednarodni sistem enot sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; jur. mednarodno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; lingv. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; navt. mednarodni signalni kodeks; ptt mednarodni kupon za odgovor kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; tur. mednarodno vozniško dovoljenje dovoljenje, ki velja za vožnjo v vseh državah razen v matični mednárodno prisl.: mednarodno pomembne ceste; mednarodno priznan umetnik ♪
  23.      mednárodnopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na mednarodno politiko: mednarodnopolitični odnosi / vprašanje je v mednarodnopolitičnem pogledu zelo zapleteno ♪
  24.      mednárodnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost mednarodnega: mednarodnost kulture, umetnosti / mednarodnost predpisov 2. publ. sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti: pospeševati mednarodnost; pravilno ocenjevanje mednarodnosti ♪
  25.      mednóžje  -a s (ọ̑) knjiž. mesto med nogami: le krpica blaga ji je pokrivala mednožje / konj se je otepal muh, ki so mu silile v mednožje ♪

   49.836 49.861 49.886 49.911 49.936 49.961 49.986 50.011 50.036 50.061  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA