Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (49.911-49.935)



  1.      meddóbje  -a s (ọ̑) knjiž. čas med dvema določenima, navadno značilnima dobama: to se je godilo v meddobju dveh vojn; sledilo je zanimivo meddobje v umetnostni zgodovini / vse življenje je bila z materjo, če izvzamemo kratko meddobje njenega zakona
  2.      mêdel  -dla -o, in mèdel tudi medèl -dla -o tudi -ó, stil. medèl -dlà -ò [ǝ; druga in tretja oblika mǝd] prid., medléjši tudi mêdlejši tudi mèdlejši (é; ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ǝ̏ ) 1. ki je brez močnega sijaja, leska: medel soj; medla površina; medlo oko / medel lesk // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: medla luč, mesečina / medla luna / medla svetloba 2. vsebinsko neopredeljen, neizdelan: medle predstave o čem; medla slutnja; imeti medla estetska merila / značaji v drami so medli / dajati medle odgovore 3. ekspr. zmeden, nejasen: imeti medlo glavo; medla zavest 4. ekspr. izčrpan, slaboten: medel človek; otroci so medli in topi od lakote; medla žival / medli udi / poživiti medle moči / medel obraz upadel, bled 5. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: medel dež, veter / medle barve / medel glas, nasmeh / medel stisk roke; medla aktivnost / igra nekaterih šahistov je bila medla neizrazita mêdlo in mèdlo in medló prisl.: organizacija medlo deluje; medlo se je nasmehnil; sonce je medlo sijalo; medlo se česa spominjati; luč medlo sveti / piše se narazen ali skupaj: medlo rumen ali medlorumen; medlo zlat
  3.      méden  in mêden -dna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na med; meden1: medno pecivo / redko medne besede ♦ zool. medni želodček ali medna golša razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano
  4.      mêden  -dna -o prid. (é) navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: hruška je že medna; zrelo medno jabolko
  5.      medén 1 -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na med m: a) medena kapljica / medena barva b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica c) meden sat; letos je medeno leto č) medeno cvetje 2. redko, navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške 3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo // ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma 4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost ◊ bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana medéno prisl.: medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek
  6.      medén 2 -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz medi: meden vijak, žebelj; medena cev, posoda / medena pločevina ♦ agr. medena roža okov iz medi za okras konjske opreme
  7.      medeníca 1 -e ž (í) anat. del telesnega ogrodja v spodnjem (zadnjem) delu trupa: zlomiti si medenico; človeška, živalska medenica; moška, ženska medenica // votlina, ki jo to ogrodje dela: imeti ozko, široko medenico / mala spodnji del te votline, velika medenica zgornji del te votline
  8.      medeníca  in médenica -e ž (í; ẹ̑) redko predmet iz medi, navadno posoda: v medenico vliti vodo / prinesi medenico mleka
  9.      medeníčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na medenica1: medenične kosti / medenična votlina / medenični izhod izhod, skozi katerega pride plod ob porodu; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice
  10.      medeníka  -e ž (í) knjiž. melisa: čaj iz listov medenike ◊ bot. gozdna rastlina z dlakavim steblom in belimi ustnatimi cveti, Melittis melissophyllum
  11.      medenínast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz medi, medenine: medeninast gumb; medeninasti našitki; medeninasta kljuka, zajemalka 2. podoben medi: medeninast sijaj / medeninast zvok kot ga ima glasbilo iz medi
  12.      medenják  -a m (á) 1. nav. mn. drobno pecivo z dodatkom medu in dišav: peči medenjake; kupiti kilogram medenjakov 2. biskvitu podobno pecivo z dodatkom medu in dišav: razrezati medenjak
  13.      mèdetáža  -e ž (-) grad. nižja, manjša etaža med dvema etažama: trgovina je v pritličju in v medetaži; hiša z medetažami
  14.      mèdfakultéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki je, poteka med fakultetami: medfakultetna konferenca; medfakultetno prvenstvo v košarki / dobri medfakultetni odnosi
  15.      mèdfázen  -zna -o prid. (-ā) ki je, poteka med različnimi fazami dela: medfazna kontrola; medfazna obremenitev v proizvodnji ♦ ekon. medfazni prometni davek davek, ki ga plača proizvajalec na vsaki stopnji delitve dela; elektr. medfazna napetost napetost med faznima vodnikoma
  16.      medgórje  -a s (ọ̑) geogr. nižji, prehoden svet med gorami: razsežno medgorje
  17.      mediácija  -e ž (á) knjiž. posredovanje, stik: med upravljanjem in samoupravljanjem prihaja do mediacije / pri analizi je treba upoštevati mrežo mediacij posrednih členovjur. posredovanje med sprtima stranema v mednarodnih odnosih
  18.      mediálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na medij: njegove medialne sposobnosti / medialna raba glagola 2. knjiž. srednji, sredinski: izbrati medialno pot med čim // anat. ki je bližje sredinski ravnini telesa: medialna stran stegna
  19.      mediátor  -ja m () knjiž. posredovalec, posrednik: predmeti postanejo mediatorji odnosov med posameznimi dramskimi junaki; mediatorji med kulturo in družbo
  20.      medíca  -e ž (í) alkoholna pijača iz medu: piti medico; požirek medice / kuhanje, vrenje medice
  21.      medicína  -e ž () 1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije / doktor medicine [dr. med.] nekdaj akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / redko ukvarjati se z medicino z zdravstvommed. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine 2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino 3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju 4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino
  22.      medicinálen  -lna -o prid. () farm. ki ima zdravilne dodatke, zdravilen: medicinalno milo; zdravnik je predpisal medicinalno vino
  23.      medicínec  -nca m () 1. pog. slušatelj medicinske fakultete: medicinec prvega letnika 2. knjiž., redko zdravnik: znan naravoslovec in medicinec
  24.      medicínka  -e ž () 1. pog. slušateljica medicinske fakultete: medicinka prvega letnika 2. šport. velika težka usnjena žoga: tekmovanje v metu medicinke; vaje z medicinko
  25.      medicínski  -a -o prid. () nanašajoč se na a) medicino: medicinska knjiga, razprava / medicinski študij; medicinska terminologija / medicinska fakulteta; ustanavljati medicinske šole / medicinska kemija / medicinski instrumenti b) zdravstvene delavce: medicinski tehnik; (višja) medicinska sestra / prirediti medicinski ples ◊ zool. medicinska pijavka pijavka, ki ima hitinaste čeljusti z drobno nazobčanim robom, Hirudo medicinalis medicínsko prisl.: biti medicinsko izobražen

   49.786 49.811 49.836 49.861 49.886 49.911 49.936 49.961 49.986 50.011  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA