Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (49.361-49.385)



  1.      málokdàj  prisl. (á-) izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: malokdaj je bolan ∙ bila je zgovorna kakor malokdaj zelo
  2.      málokdó  málokóga zaim. (á-ọ̄) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: malokdo se ga še spomni; ta pot je malokomu znana ∙ pripovedovati je znala kakor malokdo zelo dobro
  3.      málokjé  prisl. (á-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: malokje točijo boljše vino ∙ za otroke je poskrbljeno kakor malokje zelo
  4.      málokméčki  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na male kmete ali male kmetije: malokmečka proizvodnja / malokmečko posestvo
  5.      málokrat  prisl. (á) izraža malo ponovitev: le malokrat se srečava
  6.      málolastníški  -a -o prid. (-) drobnolastniški: malolastniška posest; malolastniška proizvodnja / malolastniško kmetijstvo
  7.      málolitrážen  -žna -o prid. (-) žarg., avt., navadno v zvezi z avtomobil katerega motor ima majhno gibno prostornino, kubaturo
  8.      malomáren  -rna -o prid., malomárnejši (á ā) ki dela kaj brez prave volje, pazljivosti, zanimanja: malomaren učenec; pri delu je bil malomaren / izdelava obleke je zelo malomarna; malomarno uradovanje // ravnodušen, brezbrižen: prizadeval si je, da bi bil čim bolj malomaren, a roke so se mu tresle; biti malomaren do koga / reči z malomarnim glasom; kazal je malomaren obraz malomárno prisl.: malomarno delati, govoriti, hoditi; malomarno je zamahnil z roko
  9.      malomárnež  -a m () ekspr. malomaren človek: učiteljica mu je rekla, da je največji malomarnež v razredu
  10.      malomárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost malomarnega človeka: učiteljica je očitala učencu malomarnost; malomarnost pri delu / napako je spregledal iz malomarnosti / sprva je kazal malomarnost do svoje nove znanke / jezikovne malomarnosti ♦ jur. uboj iz malomarnosti
  11.      malomésten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. malomeščanski: malenkostni in malomestni obziri; bil je nekoliko malomesten; malomestna jara gospoda; malomestne navade; malomestna opravljivost // nanašajoč se na majhno mesto: zgodba se dogaja v velikomestnem in malomestnem okolju
  12.      malomeščàn  in malomeščán -ána m ( á; ) 1. soc., v kapitalizmu pripadnik drobne buržoazije: slovenski malomeščani; bogatenje malomeščanov; pren. komandant jih je zmerjal z malomeščani 2. star. prebivalec majhnega mesta: tržani in malomeščani 3. slabš. samozadovoljen, družbeno brezbrižen človek: slabo se počuti med takimi malomeščani; ozkosrčen malomeščan
  13.      malomeščánka  -e ž () ženska oblika od malomeščan: poročil se je z malomeščanko / ti si velika malomeščanka
  14.      malomeščánski  -a -o prid. () nanašajoč se na malomeščane ali malomeščanstvo: malomeščanske družine; malomeščanske množice / malomeščanski filister; zdel se mu je preveč malomeščanski / malomeščanski okus; malomeščanska miselnost
  15.      malomeščánščina  -e ž () publ. miselnost, lastnosti malomeščanov; malomeščanstvo: to je malomeščanščina; boriti se proti malomeščanščini okolice; malomeščanščina v osebnih in družbenih odnosih
  16.      malomíselnost  -i [sǝl] ž () knjiž., redko lastnost človeka, ki malo misli, premišljuje: kritik je s hotenim neumevanjem dela podpiral malomiselnost bralcev / malomiselnost gledališkega repertoarja brezidejnost, medlost
  17.      málone  prisl. (á) redko skoraj: odšli so malone vsi
  18.      málonémški  -a -o prid. (-ẹ́) zgod. nanašajoč se na politično gibanje za združitev Nemcev brez Nemcev v Avstro-Ogrski: malonemški načrt združenja nemških držav okoli Prusije / malonemška stranka
  19.      máloobméjen  -jna -o prid. (-ẹ̄) nanašajoč se na obmejno področje sosednjih sodelujočih držav: maloobmejni promet / maloobmejna dovolilnica / maloobmejni prehod je zdaj postal mednarodni prehod ♦ jur. maloobmejni sporazum
  20.      máloodjèm  -éma m (- -ẹ́) elektr. odjem električnega toka nizke napetosti: tarifne postavke za maloodjem
  21.      malopomémben  -bna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nepomemben: malopomemben človek; zvrstilo se je mnogo malopomembnih dogodkov; malopomembna podrobnost; nobena stvar mu ni bila majhna in malopomembna
  22.      malopomémbnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. nepomembnost: navidezna malopomembnost vprašanja / malopomembnost posameznika v teh dogodkih
  23.      máloposéstniški  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na ljudi, ki imajo majhno posestvo, lastnino: maloposestniška proizvodnja; maloposestniško kmetijstvo / ekspr. maloposestniške navade, tendence; maloposestniška občutja
  24.      málopréj  in málo préj prisl. (á-ẹ̑) izraža majhno časovno odmaknjenost (v preteklosti): maloprej si govoril drugače; vrnil se je maloprej
  25.      malopríd  -a m () star. ničvreden človek, malopridnež: treba bi bilo kaznovati tega maloprida

   49.236 49.261 49.286 49.311 49.336 49.361 49.386 49.411 49.436 49.461  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA