Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (48.336-48.360)


  1.      libácija  -e ž (á) knjiž., v različnih religijah daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine; pitna daritev: slika prikazuje kralja pri libaciji ♪
  2.      líbanonski  -a -o prid. (ȋ) bot., v zvezi libanonska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo, po izvoru iz Prednje Azije, Cedrus libani ♪
  3.      libéla  -e ž (ẹ̑) 1. teh. kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege, vodna tehtnica: naravnati libelo // cevka, delno napolnjena s tekočino, kot del raznih merilnih naprav: libela pri geodetskih instrumentih 2. knjiž. kačji pastir: tihi let libele ♪
  4.      líbera  -e ž (ȋ) rel., nekdaj obred za pokojnika, pri katerem se moli, poje latinska molitev z začetkom: Libera me: maša z libero / peti libero ♪
  5.      liberálec  -lca m (ȃ) 1. v nekaterih državah član liberalne stranke: voditelj angleških liberalcev // nekdaj član, pristaš Narodne napredne stranke, naprednjak: slovenski liberalci in klerikalci 2. pristaš liberalizma: v njem je nekoliko liberalca ♪
  6.      liberálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki izhaja iz liberalizma: liberalni tokovi tistega časa; liberalna miselnost; liberalno politično prepričanje / liberalni mladoslovenci in konservativni staroslovenci; liberalna stranka // v nekaterih državah nanašajoč se na liberalno stranko: v volilnem boju so ga podprli vsi liberalni časopisi; liberalna opozicija 2. strpen, širokosrčen, popustljiv: ne bo ti delal težav, saj je zelo liberalen / njegovi liberalni nazori o morali; zagovarjati liberalno vzgojo ◊ polit. liberalni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena svobodna konkurenca liberálno prisl.: liberalno razlagati predpis; liberalno misleč človek; liberalno usmerjen državnik ♪
  7.      liberalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na liberalizem: liberalistično gospodarstvo; liberalistična kulturna izročila / slabš. liberalistične fraze ♪
  8.      liberalizácija  -e ž (á) odstranitev ovir, omejitev v postopkih, poslovanju: carinska liberalizacija; liberalizacija predpisov; liberalizacija mednarodne trgovine, uvoza / proces duhovne liberalizacije ♪
  9.      liberalízem  -zma m (ȋ) 1. gospodarska in politična miselnost, nastala v kapitalizmu, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo: začetki liberalizma / slovenski meščanski liberalizem; politični liberalizem ♦ ekon. gospodarski ali ekonomski liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki zahteva neovirano delovanje gospodarskih zakonitosti 2. strpnost, širokosrčnost, popustljivost: liberalizem v vzgoji ♪
  10.      liberalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odstraniti ovire, omejitve v postopkih, poslovanju: liberalizirati pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti; liberalizirati uvoz opreme / liberalizirati gledališki repertoar liberalizíran -a -o: liberalizirana mednarodna trgovina ♪
  11.      liberálnost  -i ž (ȃ) liberalni nazori, liberalna miselnost: glede na politično usmerjenost je bil znan po liberalnosti / liberalnost do nezdravih pojavov med mladino // lastnost, značilnost liberalnega: liberalnost stališč ♪
  12.      liberálski  -a -o prid. (ȃ) nav. ekspr. nanašajoč se na liberalce: liberalska tradicija družine ♪
  13.      liberátor  -ja m (ȃ) med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-24: zavezniški liberatorji ♪
  14.      libertín  -a m (ȋ) 1. zgod., pri starih Rimljanih nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo; osvobojenec: libertini in patroni 2. knjiž., redko svobodomislec: biti po nazorih libertin ♪
  15.      libertínec  -nca m (ȋ) knjiž. svobodomislec: nazori libertincev ♪
  16.      libertinízem  -zma m (ȋ) knjiž., redko 1. svobodomiselnost, svobodomiselstvo: vpliv libertinizma na pisatelja 2. razuzdanost, razvratnost: libertinizem bogataške družbe ♪
  17.      libidinózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na libido: libidinozno nagnjenje / libidinozne podobe in predstave pohotne, nasladne ♪
  18.      libído  -a m (ȋ) psih., po Freudu spolni nagon kot osnova vseh nagonov: upadanje libida ♦ med. spolni nagon ♪
  19.      líbra  -e ž (ȋ) nekdaj 1. denarna enota raznih (večjih) vrednosti: potrošiti sto liber 2. utežna enota, od 300 do 500 g: dve libri volne ♪
  20.      librácija  -e ž (á) astr. navidez nihajoče gibanje Lune: zaradi libracije vidimo več kot polovico Luninega površja ♪
  21.      libretíst  -a m (ȋ) kdor (na)piše libreto: skladateljevo sodelovanje z libretistom ♪
  22.      libréto  -a m (ẹ̑) dramsko delo kot besedni del v operi, oratoriju: napisati libreto; libreto Verdijevega Trubadurja; libreto za opero / operetni libreto / razstava starih libretov ♪
  23.      libúrna  -e ž (ȗ) navt. lahka, hitra ilirska ali rimska vojna ladja z dvema vrstama vesel in enim jamborom ♪
  24.      licàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ekspr. ki ima velika, debela lica: licat kmet / licat obraz ♪
  25.      líce  -a s (ȋ) 1. nav. mn. del obraza ob strani nosu in ust: napihniti lica; poljubiti na obe lici; uščipniti v lice; pobožati otroka po licu; po licih tečejo solze; bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica; eno lice je že obrito; jamica na licu; imeti znamenje na desnem licu; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / ekspr. lica ji gorijo od zadrege / v lica ga zebe; biti rdeč v lica 2. star. prednja stran glave; obraz: opazovati v ogledalu svoje lice; gledal ga je naravnost v lice; v lice mu je zapihal oster veter; nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice; izraz na licu se ni spremenil / na licu se ji bere skrb 3. stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: lice blaga je obledelo; prišiti krpo kar na licu / tkanina z dvojnim licem / obračati blago na lice in narobe; na lice plesti same desne petlje // prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje: položiti igralno karto z licem navzgor; lice bankovca, čeka, kovanca 4. knjiž. pročelje, fasada: pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno 5. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo; dati okolici kulturnejše lice; soba je dobila bolj prijazno lice; mesto izgublja starinsko lice; prizadevanje za lepše lice mesta / njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice / ekspr., z oslabljenim pomenom: izbrisati kaj z lica zemlje; te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta 6. neustalj., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi, je; na kraju samem: storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta // brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta ● star. ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo obraz; star. oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice je postal viden; star. šele zdaj je pokazal svoje pravo lice obraz; ekspr. kri mu je zalila lica zardel je; ekspr. vsa kri mu je izginila iz lic prebledel je; star. v lice kaj povedati komu v obraz, v brk; knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. poznam ga po licu, po imenu ne navidez ◊ lov. izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni lovčevo lice ♪

   48.211 48.236 48.261 48.286 48.311 48.336 48.361 48.386 48.411 48.436  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA