Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (47.611-47.635) 
- kúštra -e ž (ȗ) ekspr. razmršeni lasje: grdo ga je pogledal izpod svoje kuštre / otroška kuštra razmršena, kodrasta glava ♪
- kúštrast -a -o prid. (ū) ekspr. razmršen: kuštrasto dekle / kuštrasta okrogla glava ♪
- kúštrati -am nedov. (ȗ) ekspr. delati kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; mršiti: nikar ga ne kuštraj; s prsti se kuštra / veter mu kuštra brado, lase ♪
- kúta -e ž (ú) dolgo, široko vrhnje oblačilo menihov in redovnikov, navadno s kapuco in močnim pasom: nositi, obleči kuto; črna, rjava kuta / frančiškanska, meniška kuta ♪
- kútar -ja m (ȗ) slabš. menih, redovnik: iz samostana je stopilo več kutarjev ♪
- kúter -ja m (ū) navt. enojamborna jadrnica z glavnim jadrom, vršnim jadrom in več floki: v pristanišču je bil zasidran kuter / ribiški kuter ♪
- kutíkula -e ž (ȋ) biol. varovalna plast na površini povrhnjice: debela, tanka kutikula; zgradba kutikule / lasna kutikula ♪
- kutín -a m (ȋ) kem. organska spojina, ki tvori kutikulo: lignin in kutin ♪
- kútina -e ž (ū) sadno drevo ali njegov dišeči rumeni, jabolku ali hruški podobni sad: obirati, rezati kutine; na vrtu je rastlo več kutin ◊ vrtn. japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica ♪
- kúzla -e ž (ȗ) nizko psica: kuzla je divje lajala / kot psovka kuzla stara ♪
- kúzlica -e ž (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od kuzla: pred hišo je renčala kuzlica ♪
- kuzmáti -ám tudi kúzmati -am nedov. (á ȃ; ȗ) star. mršiti, kuštrati: veter mu kuzma brado ♪
- kúžen -žna -o prid. (ú) 1. nalezljiv: kužna bolezen 2. ki lahko okuži: osamitev kužnega bolnika; ogiba se ga, kot bi bil kužen ◊ med. kužen infekcijski; kužna klica bolezenski mikrob, mikroorganizem; um. kužno znamenje znamenje, postavljeno v spomin na kugo ♪
- kužílo -a s (í) med., vet. kar povzroča okužbo: prenašalec kužila ♪
- kúžiti -im nedov. (ú ȗ) okuževati: s kašljanjem je kužil otroka / bolnik kuži zrak; pren., ekspr. nova misel je kužila evropski proletariat ♪
- kužnína -e ž (ȋ) med. kužna snov: laboratorijska preiskava kužnine / odstraniti kužnino in drugo nesnago ♪
- kúžnost -i ž (ú) med. sposobnost za okužitev: v tem stadiju bolezni je kužnost največja; proučevati kužnost tifusa ♪
- l [èl in lǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, l êla tudi l-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) trinajsta črka slovenske abecede: mali l; napisano z dvema l; cev ima obliko črke L // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči l ◊ lingv. mehki ali palatalni l [l'] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; srednji l izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; trdi ali velarni l [ł] iygovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; deležnik na -l ♪
- lá m neskl., tudi lá lája (ȃ) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton a ali šesto stopnjo v lestvici ♪
- là medm. (ȁ) izraža malomarno zavrnitev: la, la, to so same govorice ♪
- labiál -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami, ustničnik: izgovor labialov ♪
- labiálen -lna -o prid. (ȃ) lingv. nanašajoč se na ustnice, ustničen: labialni zapornik ♪
- labializácija -e ž (á) lingv. dodajanje izgovorne značilnosti labialov glásu: labializacija glasu i ♪
- labílen -lna -o prid. (ȋ) ki se zelo lahko, hitro menja; nestalen, neuravnovešen: labilen temperament; labilno duševno stanje; labilno zdravje / cene so labilne / ona je čustveno labilna / biti labilna osebnost // nestabilen, majav: kanu je labilen ◊ fiz. labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi; kem. labilna spojina spojina, ki že pri manjših zunanjih vplivih spremeni sestavo; meteor. labilno ozračje ozračje, v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte ♪
- labílnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost labilnega; nestalnost, neuravnovešenost: čustvena, moralna labilnost / labilnost političnega položaja ♪
47.486 47.511 47.536 47.561 47.586 47.611 47.636 47.661 47.686 47.711 
