Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (47.536-47.560) 
- kupljénik -a m (ẹ̄) nar. belokranjsko mernik: stresti iz kupljenika / pridelal je dvajset kupljenikov pšenice ♪
- kupnína -e ž (ȋ) denarno nadomestilo za kupljeno blago: plačati kupnino; prodati za visoko kupnino // redko izkupiček, iztržek: kupnina od lesa ♪
- kúpnja -e ž (ȗ) star. kupovanje: kupnja in prodaja / ta predmet ni za kupnjo ♪
- kúpola -e ž (ȗ) 1. streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: bela, pozlačena kupola; mogočna kupola cerkve; stolpi in kupole mesta; ogrodje, vrh kupole / bivališče ima obliko kupole // strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: nad oltarjem je bila visoka kupola / akrobat v kupoli nad manežo 2. kar kaj pokriva kot taka streha: kip je bil pod stekleno kupolo / v kupoli so bili različni razstavni predmeti // ekspr., navadno z rodilnikom kar je po obliki podobno taki strehi: zelene kupole dreves; kupola neba ◊ arhit. čebulasta kupola kupola z izrazito razširjenim srednjim delom, značilna zlasti za rusko arhitekturo; voj. kupola tanka zgornji vrtljivi del tanka s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom ♪
- kúpolast -a -o prid. (ȗ) podoben kupoli: kupolast šotor; kupolasta streha / kupolasta oblika česa / ekspr. kupolasti griči ♦ arhit. kupolasti obok obok v obliki kupole // ki ima kupolo: kupolasta cerkev, zgradba / kupolasta dvorana ♪
- kúpolen -lna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kupolo: kupolna stavba / velika kupolna dvorana kupolasta / kupolna konstrukcija ◊ metal. kupolna peč kupolka ♪
- kúpolka -e ž (ȗ) metal. talilna peč za sivo litino: iz kupolke je priteklo lito železo ♪
- kúpoma prisl. (ȗ) knjiž. v kupih: knjige ležijo kupoma po mizi; iz kotla se kupoma vzdiguje para / star. ljudje so kupoma stali na cesti v gručah ♪
- kupón -a m (ọ̑) 1. papirnat, kartonast dokument, ki daje imetniku pravico do določenih ugodnosti: kupon za nakup vozila / izrezovati nagradne kupone iz časopisov; premijski kupon // dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago; bon: unovčiti kupon; kuponi za usnje / blago je na kupone 2. del listine, dokumenta, ki se pri uporabi odtrga: odtrgati kupon vstopnice // ekon. del vrednostnega papirja, ki ga imetnik uporablja kot potrdilo o pravici do česa: predložili so obrestne kupone / strigel je kupone ◊ ptt mednarodni kupon za odgovor ♪
- kúpoprodája -e ž (ȗ-ȃ) ekon. izmenjava pravice do lastništva s plačilom te pravice: mednarodna kupoprodaja / kupoprodaja deviz ♪
- kuprít -a m (ȋ) min. rudnina kubični bakrov oksid ♪
- kúra 1 -e ž (ú) velika domača ptica s kratkim vratom in krepkim telesom; kokoš: kura je znesla jajce; rediti kure; grahasta kura; zbegan kot kura / jesti kuro ∙ ekspr. hoditi s kurami spat zelo zgodaj; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči ♦ zool. divje kure v gozdovih, na travnikih živeče velike ptice, katerih samci nimajo ostrog, Tetraonidae ♪
- kúra 2 -e ž (ȗ) 1. med., navadno s prilastkom izboljševanje zdravstvenega stanja z načrtnim dajanjem zdravil, dieto, razgibavanjem telesa, s kopelmi, zdravljenje: napraviti kuro; priporočiti kako kuro; hitra kura / ležalna, mlečna kura 2. navadno v zvezi shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa: uspehi shujševalne kure so bili že vidni ♪
- kuracíja -e ž (ȋ) rel. ekspozitura, lokalija: ustanoviti kuracijo ♪
- kuránten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. vsakdanji, tekoč: kurantne potrebe / kurantno blago blago, ki se lahko, dobro prodaja ♦ ekon. kurantni denar denar, ki se v določeni državi uporablja kot plačilno sredstvo ♪
- kuráre -a m (ȃ) farm. izvleček iz južnoameriških rastlin, ki se uporablja kot mišično hromilo ♪
- kurát -a m (ȃ) 1. vojaški duhovnik: med prvo svetovno vojno je bil kurat // navadno s prilastkom, v nekaterih deželah duhovnik, ki službuje v kaki ustanovi, zavodu: bolniški, jetniški kurat 2. rel. duhovnik, ki službuje na kuraciji: prišel je za kurata v oddaljeno vas ♪
- kuratéla -e ž (ẹ̑) knjiž. dejavnost kuratorjev; skrbništvo: prenehal je s kuratelo / priti pod kuratelo ♪
- kurátor -ja m (ȃ) knjiž. kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe ali določene ustanove; skrbnik: določili so mu kuratorja; kurator šole / bil je kurator njegovega premoženja ♪
- kuratórij -a m (ọ́) knjiž. kolektivni organ, ki skrbi za določeno stvar ali področje, skrbništvo: njegovo premoženje upravlja kuratorij / kuratorij študentskih domov ♪
- kúrba -e ž (ȗ) vulg. vlačuga, prostitutka: postala je kurba; imeli so jo za kurbo / kot psovka kurba stara ♪
- kurbánje -a s (ȃ) glagolnik od kurbati se: pijančevanje in kurbanje ♪
- kurbaríja -e ž (ȋ) vulg. vlačugarstvo: dokazati komu kurbarijo ♪
- kurbáti se -ám se nedov. (á ȃ) vulg. vlačugati se, vlačiti se: že ves čas se kurba ♪
- kúrbica -e ž (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od kurba: čedna kurbica ♪
47.411 47.436 47.461 47.486 47.511 47.536 47.561 47.586 47.611 47.636