Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (46.911-46.935)



  1.      kresník  in krésnik -a m (í; ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki predstavlja sonce in ima največjo moč ob kresu: verovati v kresnike
  2.      krêsniti  -em, tudi kresníti in krésniti -em dov.; ẹ́ ẹ̑) 1. močno udariti, podrgniti ob kaj trdega: rezilo kresne ob kamen / sunkovito je kresnil z vžigalico po škatlici // pog., ekspr. udariti: s puškinim kopitom ga je kresnil po glavi; molči, ali pa te kresnem 2. pog., ekspr., v zvezi z jo začeti hoditi: kresnil jo je kar po bližnjici ● žarg., lov. na lovu je kresnil petelina ustrelil
  3.      kréša  -e ž (ẹ́) bot., navadno v zvezi vrtna kreša enoletna, navadno kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti v socvetju, Lepidium sativum: gojiti vrtno krešo / solata iz vrtne kreše ◊ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium
  4.      kréšica  -e ž (ẹ́) bot. gorska rastlina z drobnimi belimi cveti v socvetju, Hutchinsia: grušč prerašča krešica in druge rastlinice
  5.      kréšič  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. roparski hrošči z zakrnelimi krili, Carabidae: žitni krešič
  6.      krétanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od kretati: kretanje kolone / neprisiljeno kretanje v družbi
  7.      krétati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. voditi, usmerjati: jezdec je vešče kretal konja / kretati barko // gibati, premikati: (z) glavo je kretal levo in desno krétati se star. gibati se, premikati se: naglo se je kretala okrog štedilnika; ladja se počasi kreta po gladini jezera // biti, zadrževati se kje; gibati se: kretal se je samo v visoki družbi kretajóč -a -e: malomarno se kretajoč človek
  8.      kretén  -a m (ẹ̑) 1. med. človek, ki je telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: otrok je kreten 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: ta kreten bi rad še ukazoval / kot psovka poberi se, kreten
  9.      kréten  -tna -o prid. (ẹ̑) teh. ki omogoča, povzroča spremembo smeri gibanja; upravljalen, pogonski: kretni vzvod / kretni mehanizem
  10.      kreténski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. med. telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: kretenski otrok / kretenski izraz na obrazu 2. pog., slabš. omejen, neumen: tega je kriv njegov kretenski stric / v svoji kretenski preprostosti ničesar ne sluti
  11.      kretinízem  -zma m () 1. med. telesna in duševna nerazvitost zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: kretinizem z golšavostjo 2. pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: to je kretinizem
  12.      kretíti  in krétiti -im nedov. ( ẹ́) nar. gorenjsko tavati, bloditi: ves premočen je kretil okrog / vsak dan je kretil v mesto šel
  13.      krétnica  -e ž (ẹ̑) tirna naprava, ki omogoča spremembo smeri vožnje: popravljati, prestaviti kretnico / hitrost vožnje čez kretnice; vlak je iztiril na kretnici // gibljivi del te naprave s (kretniškim) menjalom, (kretniškim) signalom: premikati kretnico ◊ žel. desna kretnica ki omogoča smer vožnje v desno; uvozna kretnica ki je glede na določeno postajo, določeno izhodišče bližje Beogradu; jeziček kretnice
  14.      krétničar  -ja m (ẹ̑) delavec, ki prestavlja kretnice: vlakovni odpravnik in kretničar
  15.      krétničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kretnico: kretnični mehanizem ♦ žel. kretnična ključavnica ključavnica, s katero se zavaruje jeziček kretnice v določeni legi
  16.      krétnik  -a m (ẹ̑) žel. delavec, ki prestavlja kretnice: dobil je službo kretnika
  17.      krétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kretnike ali kretnico: kretniške in signalne naprave / kretniško osebje ♦ žel. (kretniško) menjalo del kretnice, s katerim se premika njen jeziček
  18.      krétnja  -e ž (ẹ̄) 1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja: posnemal je njegove kretnje; govoriti s kretnjami; nagla kretnja roke / ima uglajene in umirjene kretnje; hlastna, jezna, nervozna kretnja; slovesna kretnja; zmedla ga je vzvišenost njegovih kretenj / z vajeno kretnjo je prijel za knjigo / obredne kretnje 2. knjiž. dejanje, ukrep: to ni samo simbolična kretnja; kretnja ljubezni
  19.      kretón  -a m (ọ̑) tekst. bombažna tkanina v platneni vezavi, navadno potiskana: dekorativni, vzorčasti kreton; kupiti kreton za predpasnike
  20.      krétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Kreto: kretski prebivalci ♦ arheol. kretsko-mikenska kultura kultura na Peloponezu, v Beociji in na Kreti pred grško kulturo
  21.      kréz  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. velik bogataš: v tem delu mesta stanujejo sami krezi
  22.      krezól  -a m (ọ̑) kem. rjava, iz premogovega katrana pridobljena tekočina, ki se uporablja za razkuževanje, za konzerviranje lesa: vonj po krezolu; krezol in lizol
  23.      krezúlja  -e ž (ú) redko več cvetov gosto skupaj; češulja: velike krezulje cvetja
  24.      kréželjc  -a [žǝl] m (ẹ̑) star. ovratnik, navadno pri svečanem oblačilu: bel kreželjc; dolga črna halja z naškrobljenim kreželjcem
  25.      kŕfski  -a -o prid. () nanašajoč se na otok Krf: krfsko prebivalstvo ♦ zgod. krfska deklaracija izjava zastopnikov Srbije in Jugoslovanskega odbora na Krfu leta 1917 o ustanovitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev

   46.786 46.811 46.836 46.861 46.886 46.911 46.936 46.961 46.986 47.011  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA