Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (46.536-46.560) 
- kotìč -íča m (ȉ í) nav. ekspr. manjšalnica od kot: ždi v kotiču / potrebuje le miren kotič in preskrbo / živel je v prijaznem kotiču med hribi ♪
- kotíček -čka m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od kot(ič): skril se je v kotiček / svojega kotička pri oknu ni odstopil / zelenjadni kotiček / je redek v tem kotičku Evrope / v skrivnem kotičku njenega srca ∙ ekspr. pretaknili so vse kotičke povsod so pogledali, vse so preiskali; uredili so prodajni kotiček za cigarete oddelek; ekspr. dvorano so napolnili do zadnjega kotička popolnoma, čisto 2. s prilastkom skrajni del ust, oči: ob očesnih kotičkih so že bile gubice; kotiček ust / s kotički oči ga je opazoval 3. s prilastkom soba, prostor za kako dejavnost: odprli so pionirski kotiček; šahovski kotiček 4. s prilastkom stalna rubrika v časopisu, reviji, navadno le za ožji krog bralcev: urednik jezikovnega kotička; ugankarski kotiček; najraje bere zdravstveni kotiček ♪
- kotiljón -a m (ọ̑) skupinski ples s figurami, po izvoru iz Francije, pri katerem si plesalci dajo manjša darila: plesati kotiljon // tako darilo: dala mu je kotiljon ♪
- kotírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. označevati s kotami: kotirati načrt 2. nepreh. imeti določeno tržno ceno: delnice nizko, visoko kotirajo; pren., knjiž. njegove slike visoko kotirajo // v kapitalistični ekonomiki imeti možnost trgovanja na borzi: ta delnica lahko kotira kotíran -a -o: kotirani vrednostni papirji; kotirana risba ♦ geom. kotirana projekcija ♪
- kotíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kotiranje: kotirni sistem / kotirna črta, številka ♪
- kotíšče -a s (í) 1. prostor za kotenje: premestiti breje svinje v kotišče; čiščenje kotišča / kotišča komarjev so polivali s petrolejem 2. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi: to močvirje je kotišče bolezni; kotišča okužb / slabš. nekatera predmestja so bila prava kotišča zločinov ♪
- kotíti -ím nedov. (ȋ í) pri živalih spravljati iz rodil mladiče, mladiča: preden samica koti, napravi toplo gnezdo / zajklja koti večkrat na leto / kotiti žive mladiče kotíti se 1. redko razmnoževati se, množiti se: komarji se kotijo v mlakah 2. ekspr. nastajati, pojavljati se: tu se kotijo bolezni / tako se zlo koti v družinah ♪
- kotizácija -e ž (á) 1. glagolnik od kotirati 2: kotizacija vrednostnih papirjev 2. publ. prispevek organizaciji za kritje skupnih izdatkov: plačati kotizacijo za članstvo v inozemskem društvu; članice Organizacije združenih narodov so se dogovorile o višini kotizacij za stroške poslovanja ♪
- kôtla in kótla -e ž (ȏ; ọ̑) redko tolmun, krnica: pod njim je bila kotla z vodo; pognal se je v kotlo // manjša jama, kotanja: v kotli so se valjali divji prašiči ♪
- kotlár -ja m (á) izdelovalec, popravljavec kotlov: bil je kotlar; klepar in kotlar ♪
- kotlárna -e ž (ȃ) prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel: zgraditi kotlarno; tovarniška kotlarna; kotlarna z dvema kotloma // delavnica za izdelovanje, popravljanje kotlov: bil je lastnik kotlarne in livarne ♪
- kotlárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kotlarje ali kotlarstvo: kotlarsko kladivo, orodje / kotlarski izdelki / kotlarska obrt ♪
- kotlét 1 -a m (ẹ̑) kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta; zarebrnica: kupiti kotlet / svinjski, telečji kotlet / za večerjo je bil svinjski kotlet z omako ♪
- kotlét 2 -a m (ẹ̑) nav. mn., zastar. zalizek: imel je črne kotlete ♪
- kotlíca -e ž (í) knjiž. kotliček: prinesla je kotlico s toplo vodo ◊ geol. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja v rečni strugi ♪
- kotlìč -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od kotel; kotliček: segreti vodo v kotliču / kotlič za sneg 2. knjiž. kotlu podobna vdolbina v rečni strugi: tam so bili slapovi, tolmuni in kotliči, v katerih je vrela ledena voda ◊ geogr. kotlič vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu; navt. kompasni kotlič ♪
- kotlíček -čka m (ȋ) manjšalnica od kotel: zavreti vodo v kotličku / očistiti kotliček pri štedilniku posodo za gretje in shranjevanje vode // kotličku podobna skleda za mešanje: v kotličku stepaj štiri beljake ♪
- kotlíčkar -ja m (ȋ) nekdaj popravljavec (manjših) kotlov: potujoči kotličkar ♪
- kotlína -e ž (í) 1. nižji, zaprt svet med hribi, gorami: mesto leži v kotlini; široka kotlina / ljubljanska, trboveljska kotlina 2. zastar. jama, kotanja: ob njivi je bila plitva kotlina ♪
- kotlínica -e ž (í) manjšalnica od kotlina: pred njimi se iznenada odpre kotlinica; leži v kotlinici ♪
- kotlíšče -a s (í) redko kotlarna, kotlovnica: v kotlišču je bila velika vročina ♪
- kotljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. kotaliti, valiti: vneto so kotljali sodčke; denar se je kotljal pod posteljo; pren. premišljeno je kotljal besede iz sebe kotljáti se s težavo, nerodno premikati se: otrok se kotlja za materjo / okoli ognjišča se kotljajo mačice se valjajo ♪
- kótnik -a m (ọ̑) 1. teh. navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L: zaščititi vogle zidov s kotniki / enakokraki kotnik // naprava, podobna črki L, za določanje pravih kotov: preveriti prave kote s kotnikom 2. nar. kočnik: ima še nekaj gnilih kotnikov ♪
- kotnják -a m (á) 1. agr. kotni plug: orati s kotnjakom 2. nar. vzhodno kočnik: boleli so ga gnili kotnjaki ♪
- kotomér -a m (ẹ̑) priprava za merjenje kotov: šestilo in kotomer / premični kotomer ♪
46.411 46.436 46.461 46.486 46.511 46.536 46.561 46.586 46.611 46.636