Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (46.111-46.135)



  1.      koordináta  -e ž () 1. geom. vsak od treh ali več podatkov, ki skupaj določajo lego točke v koordinatnem sistemu: napisati koordinate točke / kartezična koordinata v kartezičnem koordinatnem sistemu; polarna koordinata v polarnem koordinatnem sistemu; pren., knjiž. življenje prikazuje v koordinatah časa in prostora ♦ geogr. (geografski) koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju 2. publ., s prilastkom kar določa odvisnost česa od določenega položaja: gre za politične in časovne koordinate tega zasedanja
  2.      koordináten  -tna -o prid. () nanašajoč se na koordinato: koordinatna mreža na milimetrskem papirju / koordinatni sistem sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; pravokotni koordinatni sistem koordinatni sistem z med seboj pravokotnimi koordinatnimi osmi; prostorski koordinatni sistem; ravninski koordinatni sistem koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini; koordinatna os premica v koordinatnem sistemu, na katero se nanašajo koordinate; koordinatna ravnina ravnina, ki jo določata koordinatni osi; koordinatno izhodišče; pren., knjiž. njegova dela so ujeta v koordinatni sistem družbene abscise in duhovne ordinate ● žarg., geom. koordinatni križ koordinatni sistemteh. koordinatni stikalnik električna naprava za vzpostavljanje zvez med priključki, ki so razporejeni v med seboj pravokotnih vrstah
  3.      koordinátor  -ja m () kdor kaj koordinira, usklajevalec: vodja je bil predvsem koordinator dela celotne skupine / izkazali so se kot dobri koordinatorji gospodarskih akcij
  4.      koordiníranost  -i ž () značilnost koordiniranega: v iskanju podatkov je bilo premalo koordiniranosti / koordiniranost dela
  5.      koordinírati  -am nedov. in dov. () delati, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno, usklajevati: koordinirati delo posameznikov / koordinirati in usmerjati investicijske programe / koordinirati razlage sistemizirati koordiníran -a -o: dogovorili so se za koordiniran nastop na tujih tržiščih ♦ jur. koordinirani ali prirejeni organi upravni organi enake stopnje iste ali istovrstne družbene politične skupnosti; med. koordinirani gibi usklajeni gibi; prisl.: delati koordinirano
  6.      kòp  kópa m ( ọ́) 1. mont., v zvezi dnevni kop kraj, prostor na površini zemlje, kjer se koplje ruda: odprli so nove dnevne kope / kopati premog na dnevnem kopu; kopanje železove rude v dnevnih kopih // tako pridobivanje rude: na tem kraju imajo samo dnevni kop / naprave za dnevni kop / pridobivanje premoga z dnevnim, površinskim kopom 2. redko kopanje, izkopavanje: moral je plačati kop in vožnjo / kop je bil zelo velik izkop
  7.      kóp  -í ž (ọ̑) 1. agr. globoko rahljanje zemlje v vinogradu: danes imamo kop / opravili so prvo kop / spomladanska, jesenska kop 2. redko kopanje, izkopavanje: kop jame / treba je začeti s kopjo krompirja
  8.      kôpa  -e ž (ó) 1. velik kup, zložen navadno zaradi sušenja a) žita: kopa se je podrla; na njivi so stale kope pšenice / spravljati, zlagati v kopo / kope sena kopice / na voz so naložili celo kopo žita b) desk, lesa: delati kope / desk je še pet lepih kop / na gradbišču je bila kopa opeke kup 2. v obliki polkrogle zložen, z zemljo obdan les, določen za delanje oglja: kopa se kadi; drva za kopo / kopo kuhati, žgati / oglarska kopa ♦ gozd. bokati (kopo) 3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: ima celo kopo dokazov; izrekel je kopo laži / ostala je sama s kopo otrok 4. nar. skupina šestdeset snopov (žita): pridelali so petdeset kop pšenice
  9.      kopáč  -a m (á) 1. delavec, ki koplje: na cesti delajo kopači / kopači so že na njivi / že dolgo let je kopač v rudniku; jamski kopač 2. redko kopača: kopati s kopači / gnojni kopač ◊ teh. rotacijski kopač ekskavator z večjimi zajemalkami
  10.      kopáča  -e ž (á) večji motiki podobno orodje za rahljanje, prekopavanje zemlje: kopačo nabrusiti; kopati s kopačo; železna kopača // nar. orodje, navadno s tremi, nekoliko zakrivljenimi roglji: s kopačo je zmetal gnoj z voza
  11.      kopáčica  in kopačíca -e ž (á; í) delavka, ki koplje: kopači in kopačice so že zgodaj odšli na delo
  12.      kópačka  -e ž (ọ̑) nav. mn., žarg., šport. obuvalo z nastavki na podplatih, zlasti za igranje nogometa; nogometni čevlji: obul je dokolenke in kopačke
  13.      kopál  -a m () kem. otrdela smola nekaterih izumrlih tropskih iglavcev, rumeno rdečkaste barve: izdelovanje lakov iz kopala
  14.      kopálec  -lca [tudi c] m () kdor je, se giblje v vodi zaradi osvežitve, krepitve: na kopališču je veliko kopalcev; kopalci in kopalke
  15.      kopálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na kópanje: različne kopalne navade / kopalni plašč; kopalna brisača, kapa; kopalne hlačke; kopalna kad; ima dvodelno kopalno obleko; kopalna sezona
  16.      kopalíšče  -a s (í) urejen in opremljen prostor za kopanje, plavanje: kopališče ima plavalni bazen in bazen za otroke / kopališče ob morju / termalno kopališče v toplicah, zdraviliščih s termalno vodo; zimsko kopališče // v zvezi javno kopališče stavba s prostori za umivanje, kopanje: kopat se hodi v javno kopališče
  17.      kopalíščen  -čna -o prid. () kopališki: biti kopališčni gost / kopališčna terasa ♦ tur. kopališčni mojster uslužbenec, ki skrbi za red in varnost gostov v kopališču
  18.      kopalíščnica  -e ž () ženska oblika od kopališčnik: bilo je polno kopališčnikov in kopališčnic
  19.      kopalíščnik  -a m () redko kopališki gost: lani je bilo malo kopališčnikov
  20.      kopalíški  -a -o prid. () nanašajoč se na kopališče: kopališka ureditev / kopališki gostje; kopališki zdravnik / kopališka uprava / to je kopališki kraj
  21.      kopálka  -e [tudi k] ž () ženska, ki je, se giblje v vodi zaradi osvežitve, krepitve: rešil je življenje dvema kopalkama; kopalci in kopalke
  22.      kopálke  -pálk ž mn. () kopalna obleka, kopalne hlačke: obleči kopalke; bili so bosi in v kopalkah / ima dvodelne kopalke
  23.      kopálnica  -e ž () prostor za umivanje, kopanje, navadno s kopalno kadjo in tušem: umiva se v kopalnici; išče sobo s souporabo kopalnice
  24.      kopálo  -a s (á) 1. del orodja, namenjen za kopanje: kopala različnih oblik; držalo in kopalo 2. orodje za kopanje: ima kopala: motiko, rovnico, kramp
  25.      kopanína  -e ž (í) agr. prekopani del zemljišča: posejati kopanino // kar se skoplje pri prekopavanju zemljišča: nalagati kopanino

   45.986 46.011 46.036 46.061 46.086 46.111 46.136 46.161 46.186 46.211  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA