Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (45.261-45.285)



  1.      kokóšarica  -e ž (ọ̑) nav. ekspr. ženska, ki goji, prodaja kokoši, perutnino: jajčarice in kokošarice
  2.      kokošáriti  -im nedov.) nav. ekspr. gojiti, prodajati kokoši, perutnino: že več let kokošari
  3.      kokošeréja  tudi kokošjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem kokoši: prašičereja in kokošereja
  4.      kokošeréjec  tudi kokošjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor goji kokoši: nasveti za kokošerejce
  5.      kokóšji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na kokoši: kokošja jajca; kokošje meso; kokošje perje / kokošje pasme / kokošja juha ∙ ekspr. biti kokošje pameti neinteligentenvet. kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil
  6.      kokóška  -e ž (ọ̑) manjšalnica od kokoš: petelinček in kokoška / ljubk. zelo je skrbela za svoje kokoške kokošizool. vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska
  7.      kokóškica  -e ž (ọ̑) ljubk. kokoš: kokoškice prav pridno nesejo
  8.      kokošnják  -a m (á) zaprt prostor za kokoši: sodobno urejen kokošnjak; kokoši so bile že vse v kokošnjaku
  9.      kokót  -a m (ọ̑) nar. vzhodno petelin: po vasi so se oglašali kokoti ◊ zool. morski kokot na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko glavo, Dactylopterus volitans
  10.      kokóta  -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, prostitutka iz višjih družbenih slojev: postala je kokota; oblači se kot velemestna kokota
  11.      kokotáti  -ám in -óčem nedov., ọ́) 1. oglašati se z glasom ko: kokoši so glasno kokotale 2. slabš. govoriti, navadno nerazumljivo, hitro: ves čas je kokotala
  12.      kòks 1 in kôks kôksa m ( ō; ō) gorivo velike kalorične vrednosti, pridobljeno z destilacijo črnega premoga: pridobivati koks / peč na koks ♦ metal. metalurški koks z veliko trdnostjo in majhnim odstotkom pepela
  13.      kòks 2 in kôks kôksa m ( ō; ō) agr. fižol s srednje debelimi, rjavimi ali rdeče pisanimi belimi zrni: saditi koks
  14.      koksagíz  tudi koksagís -a m () bot. rastlina, ki vsebuje kavčuk, Taraxacum kok-saghyz
  15.      koksárna  -e ž () tovarna koksa: zgradili so koksarno / železarna ima novo koksarno obrat za pridobivanje koksa
  16.      kôksati  -am nedov. (ō) metal. pridobivati koks: ves mesec so koksali / ta črni premog se da koksati
  17.      kôksen  -sna -o prid. (ō) nanašajoč se na koks1: koksni oddelek tovarne / koksni plini plini, ki nastanejo pri pridobivanju koksa
  18.      koksíranje  -a s () metal. koksanje: uporaba plinov, ki se razvijajo ob koksiranju premoga
  19.      kókta  -e ž (ọ̑) osvežujoča brezalkoholna pijača iz izvlečkov zdravilnih zelišč, zlasti šipka: piti kokto; steklenica kokte
  20.      kòl  kôla [ko] m, mest. mn. stil. koléh ( ó) 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu / zlasti v srednjem veku upornike so natikali na kol(e) mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen(e) kol(e) / mučilni kol ∙ ekspr. obesiti študij na kol opustiti študiranje; ekspr. dobiti jih s kolom po glavi biti brezobzirno zavrnjen v kakem prizadevanjuarheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča 2. žarg., šol. negativna ocena, enojka: pri matematiki ima že tri kole
  21.      kóla  -e ž (ọ̑) bot. tropsko drevo, katerega semena vsebujejo tein, Cola vera: uporaba plodov kole v farmaciji
  22.      kóla  kól s mn. (ó) star. voz, zlasti kmečki: sedli so na kola; peljati se s koli / kola se počasi pomikajo po blatnem kolovozu ∙ preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo
  23.      kolaborácija  -e ž (á) 1. knjiž. sodelovanje: kolaboracija je bila zelo koristna / več knjig sta napisala v kolaboraciji 2. za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: obsodili so ga zaradi kolaboracije / kolaboracija s sovražnikom
  24.      kolaboracioníst  -a m () nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo kdor sodeluje z okupatorjem: postal je kolaboracionist; ljudstvo je samo sodilo izdajalcem in kolaboracionistom
  25.      kolaboracionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kolaboracioniste ali kolaboracijo: kolaboracionistična dejavnost; kolaboracionistična politika / kolaboracionistična reakcija je na vse načine zavirala osvobodilno gibanje

   45.136 45.161 45.186 45.211 45.236 45.261 45.286 45.311 45.336 45.361  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA