Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (44.861-44.885)



  1.      klimátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na klimo, podneben: kraj ima ugodne klimatske pogoje; klimatske razmere / gorsko, morsko klimatsko letovišče; je v klimatskem zdravilišču ♦ geogr. klimatski letni čas del leta s posebnimi vremenskimi značilnostmi 2. v zvezi klimatska naprava naprava, ki uravnava temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: zgradba ima klimatsko napravo; avtobusi z vgrajenimi klimatskimi napravami
  2.      klìn  tudi klín klína m ( í; ) 1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije: klin izpuliti; zabiti klin v zemljo; luknja za klin; suh je kakor drenov klin zelo // temu podoben predmet, ki se rabi za sajenje na gredicah: s klinom delati luknje za sadike / sadilni klin 2. kovinska ali lesena priprava za zagozdenje: zabiti klin v špranjo / zagozditi klin; pren., ekspr. zabiti klin v telo svetovnega imperializma 3. prečna palica na lestvi: vzpenjal se je od klina do klina; lestev z desetimi klini; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice 4. navadno lesen, v steno zabit predmet za obešanje: sneti klobuk s klina; obesiti suknjo na klin; puška visi na klinu 5. podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoč pri plezanju: klini so bili zrahljani in vrvi potrgane; iti, plezati po klinih / plezalni klini ● ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim robom na čelu; ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvomalp. ledni klin za zabijanje v led pri plezanju; podolžni klin z rezjo v isti smeri z ušesom; žel. klin priprava za pritrjevanje tovora na vagon
  3.      klína  -e ž (í) pog. rezilo: klina pri slamoreznici je skrhana; nabrusiti klino; noževa klina / žepni nožek z dvema klinama / priviti klino v aparat britvico
  4.      klínast  -a -o prid. () 1. podoben klinu: klinast predmet / žleb klinaste oblike / ekspr. ima kratke, klinaste prste koničasteteh. klinasti jermen jermen, ki ima trapezast prerez 2. arheol. klinopisen: zarezovati klinaste znake v glinaste plošče klínasto prisl.: klinasto pristrižena bradica
  5.      klínč  -a m () šport. prijem nasprotnika pri boksu za preprečitev udarcev: prešel je v klinč
  6.      klínček  -čka m () 1. manjšalnica od klin: obesiti predpasnik na klinček; lesen klinček // temu podobna stvar: pisali so s klinčki / nar. prsti so gibčno premetavali klinčke kleklje / zastar. smotko je prižgal s klinčkom vžigalico 2. redko lesen žebljiček: zabijati klinčke v podplate 3. nar. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: vrečka za klinčke 4. redko okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti; nagelj: na oknih so cveteli klinčki; odtrgati klinček; šopek rdečih klinčkov ♦ bot. Sternbergov klinček rastlina z nizkim steblom in dišečimi, navadno rožnato rdečimi cveti, Dianthus sternbergii 5. nav. mn. posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava; nageljnova žbica: dodamo še cimeta in nekaj klinčkov
  7.      klínčnica  -e ž () nav. mn., bot. rastlina z navadno nasprotno stoječimi listi in dvojnim cvetnim odevalom, Caryophyllaceae: praprotnice in klinčnice
  8.      klínec  -nca m () 1. nav. ekspr. klin: zabiti klinec v steno; lesen, železen klinec / čevljarski klinec lesen žebljiček // nar. zobotrebec: doma delajo klince 2. vulg. ničvreden, slab moški: ta klinec je vsega zmožen / kot psovka ti prekleti klinec 3. v prislovni rabi izraža a) jezo, omalovaževanje: klinec, pa taka družba / klinec gleda vse skupaj b) močno zanikanje: klinec boš dobil, ne pa denar
  9.      klínica  -e ž (í) manjšalnica od klina: nožek z eno klinico / priviti klinico v aparat britvico
  10.      klíničen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kliniko: klinični pregled; klinične preiskave / klinični oddelek za nalezljive bolezni; klinična bolnica bolnica, ki združuje več klinik/ ekspr. značaje je opisoval s klinično natančnostjo z velikomed. klinična diagnoza; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; psiht. klinična psihologija psihologija, ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi klínično prisl.: pacient je bil klinično že mrtev
  11.      klínik  -a m (í) žarg., med. zdravnik na kliniki: pregledal ga je klinik
  12.      klínika  -e ž (í) bolnica za določeno medicinsko panogo, namenjena tudi znanstvenemu raziskovanju ter pouku: zidajo novo kliniko / zaposlen je na kliniki / dermatološka, infekcijska, interna, očesna, otroška, stomatološka klinika; klinika za čeljustno kirurgijo
  13.      klìnk  medm. () posnema glas udarca po zvoncu: klink, zazvoni nad vrati
  14.      klinkáč  -a m (á) zool., v zvezi mali klinkač ptica ujeda, živeča v gozdovih vzhodne Evrope in Male Azije, Aquila pomarina
  15.      klínkati  -am nedov. () ekspr. dajati kratke, zveneče glasove: klinkal je z verigo
  16.      klínker  -ja m (í) grad. zelo trda, dvakrat žgana, tanjša opeka: fasada, obložena s klinkerjem // žgana nezmleta zmes laporja in apnenca, iz katere se pridobiva portlandski cement: mlin za mletje klinkerja; neskl. pril.: klinker zidaki; klinker ploščice
  17.      klínkerski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na klinker: klinkerska zidava / klinkerska opeka
  18.      klinométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za določanje nagiba, naklona: geološki kompas s klinometrom
  19.      klinopís  -a m () arheol. pisava s klinastimi znaki, vtisnjenimi navadno v glinaste ploščice, ki se je uporabljala zlasti v Mezopotamiji: hieroglifi in klinopis
  20.      klínton  -a m () agr. samorodna trta z majhnimi, temno modrimi grozdi: vinograd je zasajen s klintonom
  21.      klìp  in klíp medm. (; ) posnema glas naprav v mlinu na vodo: od mlina se sliši klip klip / klip klop
  22.      klíper  -ja m () navt., nekdaj zelo hitra trgovska jadrnica z več jambori: ob bregu je bil zasidran kliper
  23.      klípsna  -e ž () nižje pog. zaponka, sponka: kolesar si je spel hlačnice s klipsnami / smučarski čevlji na klipsne
  24.      kliring  tudi clearing -a [klír-] m () ekon. obračunavanje zunanjetrgovinskih terjatev in obveznosti med dvema državama v valuti, določeni s sporazumom: referent za kliring / blagovni, turistični kliring / plačevati v kliringu
  25.      klírinški  -a -o prid. () nanašajoč se na kliring: klirinški dogovor, sporazum / publ. izvoz v klirinške države / klirinška valuta valuta, ki se uporablja v kliringu

   44.736 44.761 44.786 44.811 44.836 44.861 44.886 44.911 44.936 44.961  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA