Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (44.786-44.810) 
- klepetúljast -a -o prid. (ú) slabš. ki (rad) veliko govori: klepetuljasta gospodinja ♪
- klepetún -a m (ȗ) slabš. kdor (rad) veliko govori: je klepetun brez primere ♪
- klepíšče -a s (í) nar. priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje; klepalnik: prinesel je koso in klepišče ♪
- klêpniti -em in klepníti klépnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v sobi je klepnil pokrov skrinje / klepniti s petami // ekspr. udariti, zadeti (pri padcu): kos opeke ga je klepnil po čelu ♪
- klepsídra -e ž (ȋ) pri starih Grkih vodna ali peščena ura: štel je ure na klepsidri; pren., knjiž. dan se izteka v klepsidro preteklosti ♪
- kleptománka -e ž (ȃ) ženska oblika od kleptoman: je neozdravljiva kleptomanka ♪
- kleptománski -a -o (ȃ) pridevnik od kleptoman: kleptomansko nagnjenje ♪
- klêr -a m (ȇ) knjiž. duhovniki, duhovščina: akcijo je podprl tudi katoliški kler; kler ljubljanske nadškofije; vpliv klera / nižji, visoki kler ♪
- klêrik -a m (ȇ) rel. pripravnik za duhovniški poklic ali duhovnik: kleriki in laiki // nekdaj pripravnik za duhovniški poklic, na najnižji stopnji: posvetitev klerikov ♪
- klerikálec -lca m (ȃ) 1. nekdaj član, pristaš Slovenske ljudske stranke: slovenski liberalci in klerikalci 2. nav. slabš. pristaš klerikalizma: je zagrizen klerikalec // nazadnjak, konservativec: klerikalci in desničarji ♪
- klerikálen -lna -o prid. (ȃ) nav. slabš. ki izhaja iz klerikalizma: klerikalni nazori; klerikalna miselnost / klerikalna politika / klerikalna stranka ♪
- klerikalízem -zma m (ȋ) nav. slabš. nazor, ki zagovarja cerkveno vodstvo javnega življenja: boriti se proti klerikalizmu / politični klerikalizem // nazadnjaštvo, konservativizem: za to skupino je značilen klerikalizem ♪
- klerikálka -e ž (ȃ) ženska oblika od klerikalec: bila je vneta klerikalka ♪
- klêrofašízem -zma m (ȇ-ȋ) nav. slabš. politično sodelovanje cerkve s fašizmom: bil je vodja upora proti klerofašizmu // gibanje za tako sodelovanje: pojav klerofašizma ♪
- kleržó -ja m (ọ̑) agr. debela zimska hruška bakreno rdeče barve: kleržo letos močno gnije ♪
- klesánec -nca m (á) grad. v obliki kvadra obdelan kamen: hiše, zgrajene iz klesanca ♪
- klesánje -a s (ȃ) glagolnik od klesati: ukvarja se s klesanjem / klesanje kamna / klesanje kipov / gre za klesanje njihovih značajev ♪
- klesár -ja m (á) kdor se ukvarja s klesanjem: kamnoseki in klesarji / o kiparjih, klesarjih in rezbarjih teh spomenikov je malo znanega / spada med klesarje slovenske besede ♪
- klesárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na klesarje ali klesarstvo: klesarska tehnika / klesarsko dleto / klesarska obrt ♪
- klesáti kléšem nedov., klêši klešíte; klêsal (á ẹ́) 1. z dletom obdelovati kamen: klesal je ves dan; spretno klesati / klesati in lomiti kamen, marmor // s klesanjem delati, oblikovati: klesati stopnico / v kamen je klesal podobe 2. ekspr. dajati čemu bolj izdelano podobo: tako se ustvarja in kleše jezik / klesati svoj značaj ♪
- kléstenje -a s (ẹ́) glagolnik od klestiti: klestenje drevja ♪
- klestílnik -a m (ȋ) priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem: s klestilnikom je naklestil kup vej ♪
- kléstiti -im nedov., kléščen (ẹ́ ẹ̄) 1. s sekiro odstranjevati (drevesu) veje: klesti in seka; ves dan že klestijo / klestiti bukev / klestiti veje z drevesa // ekspr. udarjati, tolči (s kljunom): žolna je klestila po deblu / težko krilo ji je klestilo po nogah ∙ ekspr. po vinogradu je klestila toča z močnim padanjem povzročala škodo 2. ekspr. tepsti, pretepati: oče ga klesti; klestiti po glavi; klestili so se s palicami 3. slabš. govoriti, pripovedovati: spet klesti neumnosti ♪
- kléstje -a s (ẹ̑) nav. ekspr. odkleščene veje: iti po klestje; smrekovo klestje ♪
- kléščar -ja m (ẹ̑) 1. nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: pajki in kleščarji 2. redko kdor klesti: kleščarji in tesarji ♪
44.661 44.686 44.711 44.736 44.761 44.786 44.811 44.836 44.861 44.886