Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (44.736-44.760)



  1.      kléj  -a m (ẹ̑) lepilo, pridobljeno zlasti iz nekaterih živalskih snovi: premazati, zalepiti s klejem / kuhati klej / klej v tablicah / čevljarski, mizarski klej; kostni, kožni klej; rastlinski, živalski klej ♦ teh. hladni klej ki lepi brez segrevanja; kazeinski klej iz kazeina, apna in dodatkov
  2.      kléjar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec kleja: po poklicu je klejar
  3.      klejárna  -e ž () tovarna kleja: dela v klejarni
  4.      kléjast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klej: klejaste snovi / ima klejast okus / klejasta slina lepljiva
  5.      kléjati  -am nedov. (ẹ̑) klejiti: klejati les kléjan -a -o: klejan papir; klejana nit
  6.      kléjen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klej: klejna raztopina, voda / klejni lonec / klejne barve barve, ki imajo kot vezivo klejpapir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije
  7.      klejíti  -ím tudi kléjiti -im nedov. ( í; ẹ̑) premazovati s klejem: klejiti deske ♦ papir. klejiti papir obdelovati papir, papirno snov s klejnimi sredstvi; tekst. klejiti nit, platno prepajati nit, platno s klejem klejèn -êna -o tudi kléjen -a -o: klejeni papir; klejeno platno
  8.      Klék  -a m (ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju gora, na kateri se zbirajo čarovnice: vsako noč leta na Klek
  9.      klék  -a m (ẹ̑) bot. zimzeleno drevo ali grm s ploščatimi poganjki in majhnimi olesenelimi storžki, Thuja: ameriški, vzhodni klek
  10.      klèk  tudi klék kléka m ( ẹ́; ẹ̑) šport. klečanje na obeh kolenih: preval iz kleka
  11.      klèk  klêka in klék -a m ( é; ẹ̑) evfem., navadno kot kletvica hudič, vrag: ti klek ti! da bi te klek! glej ga kleka!
  12.      kléka  -e ž (ẹ́) slabš. zelo suha, mršava žival, zlasti konj: v hlevu ima staro kleko // krivenčasto, zvito drevo: posekati kleko
  13.      klékarica  -e ž (ẹ̑) po ljudskem verovanju čarovnica, ki se z drugimi čarovnicami sestaja na Kleku: gotovo ga je urekla klekarica
  14.      klékast  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kleko: klekast konj / klekasto drevo
  15.      klékelj  -klja tudi -na [kǝl] m (ẹ́) obrt. majhna lesena tuljava za ročno delanje čipk: naviti sukanec na klekelj
  16.      klékljanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od klekljati: preživlja se s klekljanjem / blazinica, sukanec za klekljanje / klekljanje čipk / ekspr. odložila je klekljanje
  17.      klékljarica  -e ž (ẹ̑) izdelovalka klekljanih čipk: bila je klekljarica
  18.      klékljati  -am nedov. (ẹ̑) delati, izdelovati čipke s kleklji: sedela je na peči in klekljala / zna klekljati klékljan -a -o: lepe klekljane čipke
  19.      klékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) star. poklekniti: čakal je, da vdano klekne predenj // pasti, zgruditi se: zajokala je in kleknila na stol
  20.      klémpati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. 1. slabo, nevešče a) igrati (na klavir): klempa, da me bolijo ušesa / slabš. kar naprej klempa igra b) tipkati: nehaj že klempati / slabš. naučil se je klempati tipkati 2. sestavljati, zbijati: iz desk nekaj klempa
  21.      klempáti  -ám nedov.) ekspr. počasi, okorno stopati: s težavo je klempal ob hiši navzgor
  22.      klémprati  -am nedov. (ẹ̑) redko klémpati: spet klempra / klemprati po klavirju
  23.      klèn 1 kléna m ( ẹ́) sladkovodna riba z veliko glavo in zlato rumeno liso na bokih: klen in postrvi
  24.      klén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. knjiž. čvrst, krepek: klen rod; mož je še klen / klen značaj // nazoren, sočen: klene besede / piše v zelo klenem, plastičnem jeziku 2. nav. ekspr., v zvezi s pšenica, zrno zdrav, poln: klena pšenica kléno prisl.: bil je kleno odločen
  25.      klenìč  -íča m ( í) zool. manjša sladkovodna riba s temno sivo liso na bokih, Leuciscus leuciscus

   44.611 44.636 44.661 44.686 44.711 44.736 44.761 44.786 44.811 44.836  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA