Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (44.486-44.510)



  1.      kibúc  -a m () v izraelskem okolju prostovoljna zadružna skupnost kmetov
  2.      kíč  -a m () nav. slabš. okrasni predmet brez umetniške vrednosti: doma ima polno kiča // delo brez umetniške vrednosti: filmski, literarni kič / to je navaden propagandni kič
  3.      kíčast  -a -o prid. () nav. slabš. ki je brez umetniške vrednosti: prodajajo kičaste izdelke, okraske; ima kičaste figure iz porcelana; kičasta slika / piše kičaste zgodbe
  4.      kidáč  -a m (á) redko kdor kida: kidača sta metala gnoj na voz / več kidačev odstranjuje sneg s ceste
  5.      kídati  -am nedov.) 1. odstranjevati a) sneg: kidali smo pozno v noč / sneži, spet bo treba kidati / kidati sneg s ceste, pločnika b) gnoj, blato: kidati prašičem; kidati izpod živine / kidati hlev čistiti ga / kidati gnoj na voz nalagati, nakladati 2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga pa kida, ta; spet ga kida
  6.      kífeljc  -a [fǝl] m () pog. 1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike; rogljič: imajo sveže kifeljce; maslen kifeljc; žemlje in kifeljci // pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: orehovi kifeljci 2. slabš. policaj, miličnik: kifeljci ga že iščejo
  7.      kífeljčar  -ja [fǝl] m () agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev: njivo so posadili s kifeljčarjem
  8.      kífeljček  -čka [fǝl] m () manjšalnica od kifeljc: iz pekarne diši po svežih kifeljčkih; kupila je žemljo in dva kifeljčka / orehovi, vanilijevi kifeljčki
  9.      kifóza  -e ž (ọ̑) med. povečana ukrivljenost hrbtenice nazaj
  10.      kíh  -a m () sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: slišal se je kih za kihom
  11.      kìh  medm. () posnema glas pri kihanju: zasrbi ga v nosu in kihne: kih, kih, čih
  12.      kihálen  -lna -o prid. () ki povzroča kihanje: vzel je kihalni prašek
  13.      kihálo  -a s (á) knjiž. sredstvo za kihanje
  14.      kíhati  -am nedov.) sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v nosu: ima nahod, zato kiha kíhati se nar. hihitati se, smejati se: za plotom so se kihala dekleta
  15.      kihljáj  -a m () sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: kihljaj napoveduje nahod
  16.      kíhniti  -em dov.) 1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu: kihnil je, morda je prehlajen; brezoseb. kihnilo se mi je 2. pog., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: tam še kihniti ne smeš; niti kihnil ni, pa so ga vrgli ven
  17.      kíj  -a m () 1. kratka palica z odebeljenim koncem: težek kij; sekira in kij ♦ šport. telovadno orodje za vaje z rokami 2. redko leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju; bat: slišali so se udarci sekire in kija
  18.      kíjast  -a -o prid. () podoben kiju: kijasta oblika ♦ bot. kijasti lisičjak rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum
  19.      kíjec  -jca m () manjšalnica od kij: v roki je stiskal svoj kijec / udarjati s kijci po deski
  20.      kikiríkanje  -a s () glagolnik od kikirikati: kikirikanje petelinov
  21.      kikiríkati  -am nedov. () oglašati se z glasom kikiriki: na dvorišču je glasno kikirikal petelin // ekspr. govoriti z glasom, podobnim kikirikanju: ves dan kikirika po hiši
  22.      kikirikí  -ja m () posamezen glas pri kikirikanju: na dvorišču se je oglasil čvrst kikiriki; kikiriki petelina
  23.      kikirikí  tudi kikiríki -ja m (; ) nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji: luščiti kikirikije
  24.      kikirikí  medm. () posnema glas petelina: na dvorišču zapoje petelin: kikiriki
  25.      kikiríkniti  -em dov.) oglasiti se z glasom kikiriki: petelin je kikiriknil

   44.361 44.386 44.411 44.436 44.461 44.486 44.511 44.536 44.561 44.586  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA