Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (44.486-44.510) 
- kibúc -a m (ȗ) v izraelskem okolju prostovoljna zadružna skupnost kmetov ♪
- kíč -a m (ȋ) nav. slabš. okrasni predmet brez umetniške vrednosti: doma ima polno kiča // delo brez umetniške vrednosti: filmski, literarni kič / to je navaden propagandni kič ♪
- kíčast -a -o prid. (ȋ) nav. slabš. ki je brez umetniške vrednosti: prodajajo kičaste izdelke, okraske; ima kičaste figure iz porcelana; kičasta slika / piše kičaste zgodbe ♪
- kidáč -a m (á) redko kdor kida: kidača sta metala gnoj na voz / več kidačev odstranjuje sneg s ceste ♪
- kídati -am nedov. (í ȋ) 1. odstranjevati a) sneg: kidali smo pozno v noč / sneži, spet bo treba kidati / kidati sneg s ceste, pločnika b) gnoj, blato: kidati prašičem; kidati izpod živine / kidati hlev čistiti ga / kidati gnoj na voz nalagati, nakladati 2. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga pa kida, ta; spet ga kida ♪
- kífeljc -a [fǝl] m (ȋ) pog. 1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike; rogljič: imajo sveže kifeljce; maslen kifeljc; žemlje in kifeljci // pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: orehovi kifeljci 2. slabš. policaj, miličnik: kifeljci ga že iščejo ♪
- kífeljčar -ja [fǝl] m (ȋ) agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev: njivo so posadili s kifeljčarjem ♪
- kífeljček -čka [fǝl] m (ȋ) manjšalnica od kifeljc: iz pekarne diši po svežih kifeljčkih; kupila je žemljo in dva kifeljčka / orehovi, vanilijevi kifeljčki ♪
- kifóza -e ž (ọ̑) med. povečana ukrivljenost hrbtenice nazaj ♪
- kíh -a m (ȋ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: slišal se je kih za kihom ♪
- kìh medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: zasrbi ga v nosu in kihne: kih, kih, čih ♪
- kihálen -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča kihanje: vzel je kihalni prašek ♪
- kihálo -a s (á) knjiž. sredstvo za kihanje ♪
- kíhati -am nedov. (í ȋ) sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v nosu: ima nahod, zato kiha kíhati se nar. hihitati se, smejati se: za plotom so se kihala dekleta ♪
- kihljáj -a m (ȃ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: kihljaj napoveduje nahod ♪
- kíhniti -em dov. (í ȋ) 1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu: kihnil je, morda je prehlajen; brezoseb. kihnilo se mi je 2. pog., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: tam še kihniti ne smeš; niti kihnil ni, pa so ga vrgli ven ♪
- kíj -a m (ȋ) 1. kratka palica z odebeljenim koncem: težek kij; sekira in kij ♦ šport. telovadno orodje za vaje z rokami 2. redko leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju; bat: slišali so se udarci sekire in kija ♪
- kíjast -a -o prid. (ȋ) podoben kiju: kijasta oblika ♦ bot. kijasti lisičjak rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum ♪
- kíjec -jca m (ȋ) manjšalnica od kij: v roki je stiskal svoj kijec / udarjati s kijci po deski ♪
- kikiríkanje -a s (ȋ) glagolnik od kikirikati: kikirikanje petelinov ♪
- kikiríkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom kikiriki: na dvorišču je glasno kikirikal petelin // ekspr. govoriti z glasom, podobnim kikirikanju: ves dan kikirika po hiši ♪
- kikirikí -ja m (ȋ) posamezen glas pri kikirikanju: na dvorišču se je oglasil čvrst kikiriki; kikiriki petelina ♪
- kikirikí tudi kikiríki -ja m (ȋ; ȋ) nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji: luščiti kikirikije ♪
- kikirikí medm. (ȋ) posnema glas petelina: na dvorišču zapoje petelin: kikiriki ♪
- kikiríkniti -em dov. (í ȋ) oglasiti se z glasom kikiriki: petelin je kikiriknil ♪
44.361 44.386 44.411 44.436 44.461 44.486 44.511 44.536 44.561 44.586