Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (43.911-43.935) 
- kanón -a m (ọ̑) 1. pog. top: streljajo s kanoni; grmenje kanonov; natreskan, pijan kot kanon 2. nav. mn., nekdaj škornji z visokimi, trdimi golenicami, zlasti kot obuvalo duhovnikov: svetli kanoni ♪
- kanonáda -e ž (ȃ) pog. topovsko streljanje: začela se je kanonada; grmenje kanonade // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kanonada kletvic ♪
- kanónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od kanón: zraven kanončkov je postavljal kositrne vojake ♪
- kanóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kánon: a) kanoničen umetniški izraz / kanoničen spis pristen, neponarejen b) kanonična melodija c) kanonične knjige knjige svetopisemskega kanona / kanonična starost starost, ki jo določa cerkveno pravo za dosego določene stopnje v cerkveni hierarhiji ♪
- kanónik -a m (ọ́) duhovnik, ki ga imenuje škof za svojega svetovalca: postati kanonik ♦ rel. stolni kanonik ♪
- kanonikát -a m (ȃ) naslov in službeno mesto kanonika: dobiti, potegovati se za kanonikat ♦ rel. beneficij, dodeljen kanoniku ♪
- kanoníst -a m (ȋ) rel. strokovnjak za cerkveno pravo: priznan kanonist ♪
- kanonizácija -e ž (á) 1. rel. razglasitev za svetnika: svečana kanonizacija; predlog za kanonizacijo 2. knjiž. uzakonitev, kodifikacija: kanonizacija moralnih norm / kanonizacija umetnostne smeri ♪
- kanonizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. rel. razglasiti za svetnika: kmalu po smrti so ga kanonizirali 2. knjiž. uzakoniti, kodificirati: hoteli so kanonizirati umetniško smer ♪
- kánonski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kánon: kanonski spisi / kanonske knjige kanonične knjige / kanonsko pravo cerkveno pravo ♪
- kanónski -a -o prid. (ọ̑) pog. topovski: kanonska krogla ♪
- kànt m neskl. (ȁ) pog., v prislovni rabi, v zvezi priti, spraviti na kant obubožati, gospodarsko propasti: pil je, dokler ni prišel na kant; sin ga je spravil na kant ♪
- kánta -e ž (ȃ) ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti bencin v kanto / bencinska kanta; kanta za nafto, olje // nav. ekspr. večja posoda, navadno s pokrovom: imajo polne kante masti / kanta za smeti ♪
- kantáta -e ž (ȃ) muz. večja vokalna in instrumentalna skladba za soliste, zbor in orkester: izvajati kantato; slavnostna kantata; skladatelj kantat in oratorijev ♪
- kántica -e ž (ȃ) manjšalnica od kanta: napolniti kantico / škropivo prodajajo v kanticah / kantica za mast ♪
- kantiléna -e ž (ẹ̑) muz. manjša kantata: nežna kantilena; pren., knjiž. kantilena violine ♪
- kantína -e ž (ȋ) majhna trgovina s pijačo, prigrizki, drobnimi predmeti, zlasti v tovarni, vojašnici: imajo klubske prostore in kantino; po večerji so se zbirali v kantini / tovarniška, vojaška, železniška kantina ♪
- kantinêr -ja m (ȇ) pog. prodajalec v kantini ♪
- kantinêrka -e ž (ȇ) pog. prodajalka v kantini ♪
- kantón -a m (ọ̑) 1. v Franciji manjša upravna enota: departmaji in kantoni // v Švici federalna enota: pravice kantonov 2. pog. obcestni kamen, smernik: sesti na kanton ob cesti; zaleteti se v kanton ◊ zgod. upravna enota v Ilirskih provincah, manjša od distrikta ♪
- kantonálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanton: kantonalna uprava / kantonalna zastava ♪
- kántor -ja m (ȃ) nekdaj pevec, ki začenja in vodi petje v cerkvi: bil je kantor in skladatelj ♪
- kántorski -a -o prid. (ȃ) knjiž. tak kot pri Cankarjevem Kantorju: kantorska brezobzirnost ♪
- kanú -ja m (ȗ) 1. lahek, na obeh koncih navzgor upognjen čoln s kratkim veslom, ki ima eno lopato: voziti se s kanujem // šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kanuju na divjih vodah / prvak v kanuju 2. lahek, odprt indijanski čoln iz drevesne skorje, z veslom, ki ima eno lopato: poslikani bojni kanuji ♪
- kanuíst -a m (ȋ) šport. športnik, ki goji veslanje s kanujem: na tekmovanju sodelujejo najboljši kanuisti; kajakaši in kanuisti ♪
43.786 43.811 43.836 43.861 43.886 43.911 43.936 43.961 43.986 44.011 
