Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (43.361-43.385)



  1.      jubiléjen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na jubilej: jubilejni koncert; jubilejna predstava; letošnja prireditev v Planici je bila jubilejna / jubilejni letnik revije; jubilejna proslava
  2.      júckanje  -a s () nar. severovzhodno vriskanje, ukanje: ples sta spremljala udarjanje ob tla in juckanje
  3.      júckati  -am nedov. () nar. severovzhodno vriskati, ukati: fantje juckajo; juckati od veselja
  4.      júd  -a m, im. mn. júdje in júdi ( ú) 1. pripadnik judovske vere: judje in katoličani 2. stiskač, oderuh: nikar si ne izposojaj pri tem judu 3. nar., v krščanskem okolju otrok, ki (še) ni krščen
  5.      judaízem  -zma m () vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo ♦ rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz stare zaveze
  6.      júdenburški  -a -o prid. () nanašajoč se na Judenburg: judenburška industrija ♦ zgod. judenburški upor upor slovenskih vojakov v mesecu maju 1918 v Judenburgu
  7.      júdež  -a m () nav. slabš. izdajalec, ovaduh: med nami je judež; varuj se tega judeža / kot psovka sram te bodi, judež // hinavec, dvoličnež: Tako ravnajo vsi ti judeži; kar je dovoljeno, jih več ne mika (Molière - J. Vidmar)
  8.      judikát  -a m () jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: zbirka judikatov
  9.      judikáten  -tna -o prid. () jur. priznan s sodbo: judikatna terjatev
  10.      judikatúra  -e ž () knjiž. sodna praksa, sodstvo: analiza judikature; pomen javnega tožilstva za poenotenje judikature v državi / judikatura v kazenskih primerih mladoletnikov
  11.      júdinja  -e ž () pripadnica judovske vere: judje in judinje
  12.      júdo  -a [džu- in ju-] m () šport, pri katerem skušata tekmovalca drug drugega vreči na tla: ukvarjati se z judom; prvenstvo Slovenije v judu; neskl. pril.: prirediti judo turnir
  13.      judoíst  -a [džu- in ju-] m () športnik, ki goji judo: nastop judoistov različnih kategorij; tekmovanje judoistov
  14.      júg  in jùg júga m (; ú) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju sonca opoldne: določiti jug; veter piha od juga, z juga; letalo leti proti jugu; usmeriti ladjo na jug / Grčija leži na jugu (od) Jugoslavije / magnetna igla kaže smer sever-jug // južna stran neba ali zemlje: jug je že jasen; na jugu in severu se dvigajo gore / označiti na zemljevidu jug 2. publ. južni del kake geografske ali politične celote: italijanski jug; na jugu dežele raste južno sadje; razlike v porabi lesa med severom in jugom v Evropi / ekspr. jug se upira prebivalci južnega dela / ekspr.: bratski jug južni del Jugoslavije; slovanski jug države, dežele južnih Slovanovzgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. topla področja, zlasti okrog Sredozemskega morja: ptice se jeseni selijo na jug; sončni, topli jug; arhitektura mesta kaže bližino juga 4. topel veter, ki piha z juga: jug buči, piha, vleče, ekspr. podi oblake; jug topi sneg / videti je, da bo nastopil jug južno vreme, odjuga
  15.      júgo 1 -a m () meteor. južni ali jugovzhodni veter na Jadranskem morju, ko je v Sredozemlju področje nizkega zračnega pritiska: jugo je delal visoke valove; jugo in burja
  16.      júgo 2 -a m () tip jugoslovanskega osebnega avtomobila znamke Crvena zastava: pripeljati se z jugom; voznik juga / jugo 45
  17.      jugo... 1 ali júgo... prvi del zloženk () nanašajoč se na jug: jugozahod / jugojugozahod
  18.      jugo... 2 ali júgo... prvi del zloženk () nanašajoč se na Jugoslavijo: jugoavto, jugofil / jugomeja in jugo meja
  19.      júgozahòd  -óda m (- -ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med jugom in zahodom: reka teče proti jugozahodu / jugozahod je oblačen jugozahodna stran neba 2. publ. jugozahodni del kake geografske ali politične celote: jugozahod države
  20.      júgozahóden  -dna -o (-ọ̑) pridevnik od jugozahod: jugozahodni del dežele
  21.      jugozahódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha z jugozahoda: rahel jugozahodnik
  22.      jùh  medm. () izraža veselje, razigranost: juh, pa smo doma
  23.      júha  -e ž (ú) 1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna, paradižnikova, zelenjavna juha; prežgana juha iz prežganja; suha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; meso za juho ∙ pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasnejegastr. čista juha nezakuhana; kisla juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; mlečna juha katere glavna sestavina je mleko; sadna juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom 2. usnj. raztopina določene snovi za obdelavo kož: lužilna juha; strojilna juha
  24.      júhar  -ja m () 1. ekspr. kdor rad je juho: juhar in krompirjevec 2. slabš. kuhar: pomagati juharjem
  25.      juhé  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhe, to bo veselo

   43.236 43.261 43.286 43.311 43.336 43.361 43.386 43.411 43.436 43.461  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA