Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (42.611-42.635)


  1.      izslíkati  -am dov. (ȋ) zastar. poslikati: veliki oltar je izslikal znan mojster ♪
  2.      izslíniti se  -im se dov. (í ȋ) slabš. naskrivaj, neopazno oditi: otrok se je izslinil iz sobe ♪
  3.      izsmejáti  -sméjem dov., izsmejál (á ẹ́) knjiž., redko s smehom, posmehom pokazati odklonilen odnos: pisatelj zna vedro izsmejati vse, kar se upira človekovi pameti izsmejáti se prenehati se smejati: počakati so morali, da se je izsmejal / izsmejati se do solz nasmejati se ♪
  4.      izsmŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) spraviti sluz, kri iz nosa: izsmrkati sluz / ko se je izsmrkal, mu je odleglo ♪
  5.      izsolzíti  -ím [u̯z] dov., izsólzil (ȋ í) knjiž. izjokati: izsolziti gorje / izsolziti si oči od žalosti / ko se je izsolzila, se je umirila ♪
  6.      izsôpsti  -sôpem dov., izsópel in izsôpel izsôpla (ó) 1. z odprtimi usti močno iztisniti zrak: izsopsti iz pljuč / vonja po trohnobi še dolgo ni mogel izsopsti 2. ekspr. sopeč reči, povedati: izsopsti besedo; nekaj je izsopel v pozdrav izsôpsti se prenehati sopsti: na vrhu so se ustavili, da bi se izsopli ♪
  7.      izspletkáriti  -im dov. (á ȃ) 1. knjiž. s spletkarjenjem doseči: njen odhod je izspletkarila pastorka 2. ekspr. s spletkarjenjem spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti: izspletkaril ga je pri šefu ♪
  8.      izsrébati  -am tudi -ljem dov. (ẹ̄) s srebanjem izpiti, pojesti: izsrebati mleko / izsrebati mozeg iz kosti izsrkati / izsrebati školjko ∙ knjiž., ekspr. trpljenje mu je izsrebalo zadnjo kapljo krvi ga je popolnoma izčrpalo, oslabilo ♪
  9.      izsréden  -dna -o prid. (ẹ̑) ki nima osrednje točke v svojem središču; ekscentričen: izsreden obroč; kolesi sta izsredni / izsredna rast bule ♦ grad. izsredna obremenitev obremenitev, ki ne deluje na sredino konstrukcije; ekscentrična obremenitev ♪
  10.      izsrédnik  -a m (ẹ̑) strojn. okrogla plošča, pri kateri os vrtenja ne gre skozi njeno središče; ekscenter: gibanje izsrednika ♪
  11.      izsrédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izsrednik; ekscentrski: izsredniški pogon / izsredniška gred ♦ obrt. izsredniška stiskalnica stiskalnica, katere bistveni sestavni del so ekscentri ♪
  12.      izsrédnost  -i ž (ẹ̑) teh. lastnost dveh okroglih predmetov ali likov, da se njuni središči ne ujemata; ekscentričnost: izsrednost kolesa, obroča ♦ geom. prema izsrednost elipse, hiperbole oddaljenost gorišča od središča; linearna ekscentričnost ♪
  13.      izsŕkati  -am dov. (ŕ ȓ) 1. s srkanjem spraviti kaj tekočega iz česa: izsrkati limonado po slamici; drevo izsrka vlago iz zemlje / izsrkati sok iz pomaranče izsesati 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: v toliko letih je trta izsrkala zemljo / bolezen mu je izsrkala moči izsŕkan -a -o: izsrkan med ♪
  14.      izstókati  -am dov. (ọ̑ ọ̑) ekspr., redko stokajoč reči, povedati: zadnje besede je že skoraj izstokal ♪
  15.      izstòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od izstopiti: izstop iz vlaka je bil težaven / izstop iz društva, organizacije / izstop iz šole / izstop iz vojne 2. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: sovražnik je obstreljeval izstop iz soteske / izstop je pri srednjih vratih ◊ alp. izstop na nameravanem mestu je onemogočil previs; tam je najbližji izstop iz kamina, stene; med., vet. izstop organa, dela organa pojav, da organ, del organa zaradi določenih okoliščin preneha biti v prvotni legi ♪
  16.      izstópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od izstopati: poskrbeti za varno vstopanje in izstopanje potnikov / izstopanje iz organizacije ♪
  17.      izstópati  -am nedov. (ọ̄) 1. stopati iz česa, navadno iz prevoznega sredstva: potniki izstopajo iz vlaka; izstopati pri zadnjih vratih / divjačina izstopa iz gošče 2. prihajati iz česa, na površje: čelna arterija izstopa tik nad obrvjo / potne kapljice so mu izstopale po telesu 3. prenehati biti član kake organizacije, društva: zaradi tega dogodka so množično izstopali iz društva / dov. z današnjim dnem izstopam iz kluba 4. postajati (zelo) opazen, viden: shujšal je, tako da mu ličnice izstopajo; žile mu izstopajo od napora / razlike med mestom in podeželjem so vse bolj izstopale / na sliki preveč izstopa temna podlaga // knjiž. biti boljši, imeti večje uspehe kot drugi: na tekmovanju so izstopali zlasti francoski smučarji; izstopati po znanju ∙ publ. izstopa zlasti problem ureditve vodovoda je pomemben, pereč izstopajóč -a -e: izstopajoči potniki; izstopajoč problem; zelo izstopajoče ličnice ♪
  18.      izstópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izstop: izstopna postaja / izstopna vrata / izstopna izjava ◊ alp. izstopni kamin, previs; elektr. izstopna enota del (elektronskega) računalnika, ki prinaša informacije uporabniku; med. izstopna rana izstrelna rana; šol. izstopno spričevalo spričevalo, ki ga dobi učenec ob izstopu iz šole; teh. izstopna cev, odprtina; izstopna hitrost hitrost, s katero tekočina ali kaj drugega odhaja skozi kontrolno mejo ♪
  19.      izstopíti  in izstópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. stopiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: izstopiti iz avtobusa, dvigala, vlaka; izstopiti na glavni postaji, pri srednjih vratih / ko so izstopili iz gozda, je prenehalo deževati stopili 2. priti iz česa, na površje: možgani so izstopili skozi prebito lobanjo / potne kapljice so mu izstopile na čelu / krogla je izstopila na nasprotnem sencu 3. prenehati biti član kake organizacije, društva: izstopiti iz društva; izstopiti iz šole; elipt. sredi šolskega leta je izstopil prenehal hoditi v šolo / izstopiti iz službe; izstopiti iz igre prenehati (se) igrati 4. postati (zelo) opazen, viden: kite, žile so mu izstopile od napora / razlike med razvitimi in nerazvitimi državami so še bolj izstopile / knjiž. med osebami v drami je izstopil zlasti lik komandanta bil je boljši kot drugi ∙ ekspr. od strahu so mu izstopile oči (iz jamic) gledal je z izbuljenimi očmi 5. redko prestopiti (bregove), razliti se: reka je ob deževju izstopila ◊ alp. plezalec je izstopil ob enajstih končal plezalni vzpon izstopívši zastar.: izstopivši iz vlaka, se je napotil proti goram; izstopivši potniki ♪
  20.      izstrádanec  -nca m (á) ekspr. izstradan človek: izstradanci iz taborišča ♪
  21.      izstrádanje  -a s (á) glagolnik od izstradati: polastiti se trdnjave z izstradanjem oblegancev ♪
  22.      izstrádanost  -i ž (á) stanje izstradanega človeka: umrl je zaradi izstradanosti ♪
  23.      izstrádati  -am dov., tudi izstradála (á) nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: zapornike so izstradali; izstradati do smrti; v dveh mesecih internacije se je dodobra izstradal izstrádan -a -o: izstradan človek; ljudje so izstradani in onemogli; ves izstradan je ♪
  24.      izstrél  -a m (ẹ̑) redko izstrelitev: poskusni izstrel ♪
  25.      izstrélek  -lka m (ẹ̑) valjasto, na eni strani navadno koničasto telo, ki ob sprožitvi ali vžigu zleti v določeno smer: sprožiti izstrelek; dimenzija, oblika, premer izstrelka; gibanje izstrelkov / medcelinski izstrelek; topovski izstrelek; izstrelek iz puške / šibrasti izstrelki ♦ fiz. izstrelek delec snovi, ki zadene kak drug delec snovi in s tem povzroči reakcijo; voj. dirigirani ali vodeni izstrelek ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju ♪

   42.486 42.511 42.536 42.561 42.586 42.611 42.636 42.661 42.686 42.711  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA