Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (42.386-42.410) 
- izpíti -píjem tudi spíti spíjem dov. (í) 1. s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso izpili, čeprav so ga plačali; izpij, potem greva na pot; pren. izpiti ljubezen // s pitjem zaužiti sploh: izpiti požirek vina; izpiti polno skodelico mleka brez oddiha / izpiti na čast z izpitjem kozarca alkoholne pijače počastiti koga, na zdravje z izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje 2. s pitjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri / izpiti kozarec; pren., pesn. žalost mu je izpila vse moči ∙ izpiti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil // knjiž. posušiti, izsušiti: sonce je izpilo meglo / suša je izpila studenec // ekspr. izčrpati, oslabiti: delo ga je izpilo / bolezen je izpila njegova lica izpít tudi spít -a -o: izpit človek; izpiti kozarci; bledi, izpiti obrazi; izpito vino; izpit od dela
♪
- izpítnik -a m (ȋ) redko (izpitni) kandidat: izpitniki so bili slabo pripravljeni ♪
- izpítost -i ž (ȋ) ekspr. izčrpanost, oslabelost: kljub izpitosti je bil privlačen ♪
- izpláčati in izplačáti -am tudi spláčati in splačáti -am dov. (á á á) 1. plačati dolžno vsoto v celoti: dolg je že izplačal; posojilo bo izplačal v dveh letih / hiše še ne bo kmalu izplačal 2. dati, poravnati v denarju, kar komu pripada: izplačati dediščino, delež, zavarovalnino; podporo so mu izplačali iz rezervnega sklada // poravnati denarne obveznosti do koga: ob prevzemu posestva je izplačal dediče; izplačati delavce; odpovedali so mu službo in ga izplačali 3. dati, izročiti določeno denarno vsoto: izplačati znesek pod določenimi pogoji; izplačati v devizah, gotovini / izplačati ček dati, izročiti na čeku nakazano denarno vsoto 4. ekspr. kaznovati, maščevati se: predrzneže so izplačali; izplačali so ga za vse, kar jim je prizadel / skakanje iz vozečega vlaka ga je hudo izplačalo; to ga bo pošteno izplačalo izpláčati se in izplačáti se tudi spláčati se in splačáti se
nedov. in dov., pog. prinašati korist, dobiček: gostilna se mu izplača; finančno, gospodarsko se to izplača / previdnost se je izplačala / z oslabljenim pomenom: izplača se delati, govoriti; o tem se ne izplača razpravljati ni vredno, nima smisla; kaj se trudiš, saj se ne izplača izpláčan tudi spláčan -a -o: izplačani dediči; izplačan dolg; izplačan honorar; izplačana predrznost ♪
- izplačílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izplačilo: izplačilne obveznosti banke / izplačilni rok; izplačilni seznam; izplačilna blagajna blagajna v večjem podjetju, ki samo izplačuje ♦ fin. izplačilni nalog; izplačilna prepoved ♪
- izplačílo -a s (í) 1. izdaja, izročitev določene denarne vsote: izplačilo nagrade / devizno izplačilo; izplačilo v gotovini ♦ fin. nalog za izplačilo 2. kar se izplača: dobiti majhno izplačilo; mesečno izplačilo ♪
- izplačnína -e ž (ȋ) ptt pristojbina za izplačevanje ♪
- izplahníti in izpláhniti -em in splahníti in spláhniti -em dov. (ȋ á) nar. izplakniti: posodo je treba umiti in izplahniti; izplahniti s čisto vodo / izplahniti usta; prim. splahniti ♪
- izpláka -e ž (ȃ) voda, ki ostane po izplakovanju: ko je perilo izplaknila, je izplako zlila v kanal / tovarniške izplake odplake; izplake iz bolnice ◊ mont. voda, pomešana z bentonitom, ki se uporablja pri vrtanju ♪
- izplákati -am in -pláčem dov. (ā) star. izjokati: izplakati bolečino, gorje / ko se je izplakal, mu je bilo lažje pri srcu ♪
- izplakníti in izplákniti -em in splakníti in splákniti -em dov. (ȋ á) 1. z vodo ali drugo tekočino (dokončno) očistiti: izplakniti perilo; umiti in izplakniti posodo; izplakniti v mrzli vodi 2. z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: kozarci so čisti, samo izplakni jih / izplakniti usta; z vodo si izplakniti obraz ∙ ekspr. izplakniti si grlo kaj popiti 3. z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: izplakniti prah z obraza; pren., ekspr. izplakniti si jezo z vinom izpláknjen in spláknjen -a -o: izplaknjene steklenice; izplaknjeno perilo ♪
- izplapoláti -ám dov. (á ȃ) knjiž. prenehati plapolati: plamen je izplapolal; pren. požar strasti je izplapolal ♪
- izpláti -póljem tudi spláti spóljem dov., izpôlji izpoljíte tudi spôlji spoljíte; izplál in izplàl tudi splál in splàl (á ọ́) 1. s sunkovitim zajemanjem spraviti vodo iz česa: izplati vodo iz čolna / izplati čoln 2. agr. odstraniti pleve s sunkovitimi premiki posode: pšenico bo treba še izplati 3. redko izplakniti, izprati: izplati posodo / voda je izplala rodovitno zemljo ♪
- izplazíti in izpláziti -im, in izpláziti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) knjiž., navadno v zvezi z jezik potisniti iz ust: bolnik je izplazil jezik, ki je bil ves bel ♪
- izplazíti se in izpláziti se -im se, in izpláziti se -im se tudi splazíti se in spláziti se -im se, in spláziti se -im se dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) plazeč se priti iz česa: izplaziti se izpod omare // neslišno, neopazno oditi iz česa: po prstih se izplaziti; prim. splaziti se ♪
- izplèn in izplén -éna m (ȅ ẹ́; ẹ̑) publ. izkoristek: v železarni so povečali izplen; akcija za doseganje višjega izplena ♪
- izpleníti in izpléniti -im dov. (ȋ ẹ́) knjiž. izropati: izpleniti trgovino ♪
- izplésati in izplesáti -pléšem in splésati in splesáti spléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) s plesanjem poškodovati, izrabiti: izplesati čevlje izplésati se in izplesáti se in splésati se in splesáti se redko naplesati se: ko se bo izplesala, bo spet zadovoljna izplésan in splésan -a -o: izplesani čevlji; izplesana tla ♪
- izplêsti se -plêtem se dov., izplêtel se in izplétel se izplêtla se, stil. izplèl se izplêla se (é) s težavo priti iz česa ovirajočega: končno se je izpletel iz srobota ♪
- izpléti -plévem dov., tudi izplevíte; izplél (ẹ́) 1. s pletjem odstraniti: izpleti plevel iz pšenice / izpleti grede opleti / izpleti s koreninami vred izpuliti, izruvati 2. ekspr. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem priti do česa: izplel mu je denar; izpleli so iz njega vse, kar je imel ♪
- izplézati -am dov. (ẹ̑) alp. plezaje priti iz česa: po dveh dneh so alpinisti izplezali / izplezati na vrh ♪
- izpljúnek -nka m (ȗ) kar se izpljune: krvav izpljunek; preiskava izpljunka ♪
- izpljúniti -em dov. (ú ȗ) izvreči iz ust: izpljuniti kri, slino; izpljuniti prežvečeni košček mesa; izpljuniti skozi zobe ♪
- izpljúskati -am dov. (ȗ) s hitrim premikanjem posode spraviti tekočino iz nje: izpljuskati vodo iz soda ♪
- izpljúsniti -em dov. (ú ȗ) s hitrim premikom posode spraviti tekočino iz nje: izpljusniti čaj iz skodelice ♪
42.261 42.286 42.311 42.336 42.361 42.386 42.411 42.436 42.461 42.486