Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (41.186-41.210)



  1.      ìndeterminíranost  -i ž (-) knjiž. nedoločenost, neopredeljenost: časovna indeterminiranost dogodka; indeterminiranost pojavov / indeterminiranost zavesti in volje
  2.      ìndeterminízem  -zma m (-) filoz. nauk, po katerem obstajajo dogodki, ki nimajo vzroka ali pa ga ni mogoče navesti: pristaš indeterminizma; polemika o determinizmu in indeterminizmu / duhovni indeterminizem
  3.      indíc  -a m () nav. mn., knjiž. kar omogoča sklepanje na kaj; znak, znamenje: mnogi indici pričajo, da je avtor kasneje svoje nazore spremenil; na podlagi indicev domnevati kaj ♦ jur. znano dejstvo, iz katerega se sklepa na resničnost drugega, še ne znanega dejstva
  4.      indícija  -e ž (í) nav. mn., knjiž. kar omogoča sklepanje na kaj; znak, znamenje: za to ni dokazov, so pa indicije; pričakovati kaj na podlagi indicij ♦ jur. indic
  5.      indicírati  -am nedov. in dov. () knjiž., redko nakazovati, napovedovati, opozarjati: razlike v rezultatih indicirajo tehnično napako ♦ strojn. indicirati stroj posneti indikatorski diagram; teh. indicirati plin ugotoviti prisotnost določenega plina v plinski zmesi indicíran -a -o: indiciran gospodarski razvoj ♦ med. indicirani splav iz zakonitega razloga dovoljeni splav; indicirano zdravilo zdravilo, ki ga je treba predpisati pri določeni bolezni; strojn. indicirano delo delo, ki se izračuna na podlagi indikatorskega diagrama
  6.      indiferénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. indiferentnost: idejna indiferenca je povzročila polovično kritiko; politična indiferenca
  7.      indiferénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen: do tega vprašanja je indiferenten; kljub prigovarjanju je ostal indiferenten; narodno, politično indiferenten / indiferentna barva neizrazita, medla // ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; ravnodušen, nezavzet: do vsega dogajanja je indiferenten; postal je top in indiferenten za vse 2. knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: prizor je sicer zanimiv, za razplet drame pa indiferenten; problem je za nas popolnoma indiferenten ◊ bot. geotropično indiferenten ki raste ne glede na smer delovanja težnosti; farm. indiferentna snov snov brez zdravilnega učinka; fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; rel. versko indiferenten
  8.      indiferentíst  -a m () knjiž. indiferenten človek: politični indiferentist
  9.      indiferentízem  -zma m () knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost: indiferentizem v tako pomembni stvari bo imel slabe posledice; narodni, politični indiferentizem / taka literatura je v svojem indiferentizmu lahko škodljiva // ravnodušnost, nezavzetost: njegovo ravnanje izraža popoln indiferentizem do vsega
  10.      indiferéntnež  -a m (ẹ̑) ekspr. indiferenten človek: ni se štel ne za liberalca ne za konservativca, tudi za indiferentneža ne; politični indiferentnež
  11.      indiferéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost indiferentnega človeka, neopredeljenost: njegova indiferentnost je vplivala na tako rešitev vprašanja; politična indiferentnost / zaradi njegove popolne indiferentnosti se stvar ni posrečila // ravnodušnost, nezavzetost: zbuditi koga iz indiferentnosti; zaskrbljujoča indiferentnost; indiferentnost do dela ♦ rel. verska indiferentnost
  12.      índigast  -a -o prid. () po barvi podoben indigu: indigasta obleka; indigasto morje
  13.      indigenát  -a m () zgod. pristojnost deželanov v določeno deželo po sprejemu v deželne stanove: dobiti, prejeti indigenat
  14.      indignácija  -e ž (á) knjiž., redko nejevolja, jeza, užaljenost: kazati nezadovoljstvo in indignacijo / z indignacijo reči, storiti kaj
  15.      indigníran  -a -o prid. () knjiž., redko nejevoljen, jezen, užaljen: zaradi njegovih besed so bili vsi indignirani indignírano prisl.: indignirano zavrniti koga
  16.      índigo  -a m () 1. modro barvilo iz indigovca: pridobivati indigo; iz Indije uvažajo cimet, vanilijo in indigo; kot indigo moder cvet ♦ kem. modro rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke 2. indigovec: nasadi sladkornega trsa in indiga 3. pog. indigo papir: vložiti med liste indigo; neskl. pril.: indigo papir papir za kopiranje, prevlečen z modro snovjo; obleka indigo barve; prisl.: indigo modra obleka
  17.      índij  -a m (í) kem. redka, mehka kovina srebrno bele barve, element In: ležaji iz indija
  18.      Índija  Koromándija Índije Koromándije ž (í-á) po ljudskem verovanju dežela, kjer je vsega dovolj, kjer je zelo dobro: babica jim je pravila o Indiji Koromandiji / ekspr. vsa njena Indija Koromandija se je sesula namišljena, pričakovana sreča
  19.      indijánarica  -e ž () literarno delo iz življenja Indijancev: brati indijanarice / predvajati indijanarico
  20.      indijánček  -čka m () gastr. slaščica iz biskvitnega testa, nadevana s stepeno smetano ali snegom in (delno) oblita s čokolado: naročila si je indijančka
  21.      indijánec  -nca m () pri otroški igri kdor predstavlja, posnema Indijance iz pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu: nikoli se ni naveličal biti indijanec / otroci se igrajo indijance in kavboje
  22.      indijánski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na Indijance: indijanski jeziki; indijanski poglavar; indijanska kultura / indijansko pleme / indijanske povesti 2. ekspr. tak kot pri Indijancih: kljub tesnemu prostoru so uprizorili pravcati indijanski ples / sprejeli so jih z indijanskim kričanjem izredno glasnim, hrupnimmeteor. indijansko poletje na ameriškem severu doba lepega vremena v začetku jeseni; babje poletje indijánsko prisl.: indijansko rdeča barva
  23.      índijka  -e ž (í) šah. indijska otvoritev: igrati indijko / kraljeva indijka
  24.      índijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na Indijce ali Indijo: indijski jeziki; indijske kaste, vere; indijska kultura / indijski fakirji / indijski lešniki; indijski riž ◊ bot. indijski lotos lotos z velikimi belimi ali rdečimi cveti, Nelumbo nucifera; indijski trst tropska ali subtropska rastlina z zelo visokim kolenčastim steblom; bambus; indijska figa opuncija; indijska konoplja konoplja, ki raste v Indiji in vsebuje smolo, Cannabis sativa forma indica; meteor. indijski monsun monsun, ki piha nad Indijo; šah. indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira enega ali oba lovca; kraljeva indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira kraljevega lovca; zool. indijski bivol, slon; indijski mungo
  25.      indikácija  -e ž (á) 1. med., navadno s prilastkom bolezenska znamenja in okoliščine, ki nakazujejo določene medicinske ukrepe: pretehtati, ugotoviti indikacije in kontraindikacije za obsevanje / medicinska, socialna indikacija splava, za splav; vitalna indikacija za operacijo zdravstveni znaki, po katerih je operacija nujna za ohranitev življenja 2. nav. mn., knjiž. nakazovanje, napredovanje, opozarjanje: njihove indikacije temeljijo na statističnih podatkih; indikacija razvoja / za tako rešitev ni prepričljivih indikacij znakov / o svojem stališču niso dali nobenih indikacij izjav, pojasnil

   41.061 41.086 41.111 41.136 41.161 41.186 41.211 41.236 41.261 41.286  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA