Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (41.011-41.035)



  1.      íksast  -a -o prid. () ekspr. po obliki podoben črki X: močno iksaste noge ima, težko, da bi se še popravile / iksasta kolena in ukrivljena hrbtenica so večkrat posledica pomanjkanja vitaminov ♦ vet. iksasta stoja stoja pri živalih z navznoter ukrivljenimi nogami
  2.      íkskrat  prisl. () ekspr. velikokrat, mnogokrat: to sem ti že ikskrat razložil
  3.      íkt  in íktus -a m () lingv. naglašeno mesto v metričnem vzorcu: ikt na koncu verza
  4.      íl  -a m ( í) star. ilovica: il se sesede, strdi / pri hoji se je vdiral v il
  5.      ìlegála  -e ž (-) organizirano politično delovanje, ki ga oblast prepoveduje: na okupiranem ozemlju je bila ilegala zelo močna; razvoj ilegale / publ. ilegala je bila o vsem obveščena ilegalci // navadno s predlogom stanje, za katerega je značilno tako delovanje: bojevati se iz ilegale; organizacija, stranka je prešla v ilegalo / publ. komunistična partija je bila v ilegali ilegalna
  6.      ìlegálec  -lca m (-) kdor je v ilegali: njen dom je postal zatočišče ilegalcev; begunci in ilegalci
  7.      ìlegálen  -lna -o prid. (-) 1. nanašajoč se na ilegalo: ilegalni revolucionarni krožki; bilo je več ilegalnih sestankov / ilegalna partijska tiskarna / ilegalna brošura / ilegalno delo, delovanje 2. ki ni legalen, nezakonit: ta prestop državne meje je bil ilegalen ìlegálno prisl.: kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno
  8.      ìlegálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost ilegalnega: ilegalnost organizacije, stranke / bil je že v ilegalnosti ilegali
  9.      ìlegitímen  -mna -o prid. (-) knjiž. nezakonski, nezakonit: ilegitimni otrok / ilegitimna vlada
  10.      íleus  -a m () med. delna ali popolna neprehodnost črevesa: ugotoviti vzrok ileusa
  11.      ílindénski  -a -o prid. (-ẹ̑) zgod., v zvezi ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903
  12.      ilírec  -rca m () pristaš ilirizma: navdušen ilirec
  13.      ilirízem  -zma m () v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvatskem s težnjo po združitvi južnih Slovanov: pristaš ilirizma; razmerje slovenstva do ilirizma / hrvatski ilirizem
  14.      ilírski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na ilirce ali ilirizem: navdušenost za ilirske ideje / ilirsko gibanje / ilirski jezik 2. nanašajoč se na Ilire: ilirske naselbine / ilirska plemena ◊ bot. ilirski meček rastlina s pokončnimi listi in rdečimi cveti v klasih, ki raste po vlažnih travnikih, Gladiolus illyricus; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvatskega ozemlja
  15.      iljúšin  -a m () sovjetsko potniško letalo, imenovano po konstruktorju Iljušinu: iljušin je pristal, vzletel; potovati z iljušinom
  16.      ilmenít  -a m () min. temno rjava rudnina železov titanat
  17.      ílnat  -a -o prid. () ilovnat: ilnata tla / ilnata zemlja
  18.      ílo  -a s (í) star. ilovica: mokro ilo / koča iz ila
  19.      iluminácija  -e ž (á) 1. knjiž. dekorativna, slavnostna razsvetljava: iluminacija glavnega mesta za praznik / rakete za iluminacijo // razsvetljava sploh: izboljšati iluminacijo ulic 2. um., v srednjem veku slikarski okras rokopisa: iluminacija kodeksov
  20.      iluminát  -a m () knjiž., redko razsvetljenec, prosvetljenec: tudi on je bil iluminat ♦ zgod. pripadnik prostozidarstvu podobnega gibanja, ki je bilo zlasti razvito v 17. in 18. stoletju
  21.      iluminátor  -ja m () um., v srednjem veku kdor slikarsko krasi rokopis: iluminator antifonarija ◊ teh. okno na vesoljski ladji ali batiskafu za opazovanje zunanjega prostora, okolja
  22.      iluminátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na iluminatorje ali iluminacijo: te inicialke so narejene v isti iluminatorski šoli / iluminatorska umetnost
  23.      iluminírati  -am dov. in nedov. () 1. knjiž. dekorativno, slavnostno razsvetliti: iluminirati mesto 2. um., v srednjem veku slikarsko okrasiti rokopis: iluminirati kodeks iluminíran -a -o: iluminirana knjiga; vse obrežje je bilo iluminirano
  24.      ilustrácija  -e ž (á) 1. risba, slika kot pojasnilo, okras (tiskanega) besedila: izdelati, narediti ilustracije; knjižna ilustracija; ilustracija povesti; ilustracija k pesmim; knjiga z ilustracijami / slikar je razstavil svoje ilustracije // redko ilustrirana revija: brala je stare ilustracije 2. glagolnik od ilustrirati: ukvarjal se je z ilustracijo knjig 3. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoritev: ta dogodek je dobra ilustracija razmer; služiti kot ilustracija; kot ilustracijo svojih misli je navajal njegove besede / v ilustracijo, za ilustracijo kaj navesti, povedati; elipt. razvoj matematike je velikanski — samo primer za ilustracijo / njegove slike so sugestivna ilustracija tistega časa / glasbena ilustracija glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev ali nastop; odlomek glasbenega dela, ki predstavlja posameznega skladatelja, celo dobo
  25.      ilustracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na ilustracija 1: knjiga je prvovrsten ilustracijski izdelek ♦ papir. ilustracijski papir močno satiniran papir za tiskanje ilustracij

   40.886 40.911 40.936 40.961 40.986 41.011 41.036 41.061 41.086 41.111  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA