Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (40.236-40.260)



  1.      hipsométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine; višinomer: hipsometer je pokazal tisoč petsto metrov ♦ gozd. priprava za merjenje višine dreves
  2.      hipsometríja  -e ž () nauk o merjenju višinskih razlik ali nadmorske višine
  3.      hirálnica  -e ž () pog., nav. slabš. dom onemoglih, dom počitka: očeta so dali v hiralnico
  4.      hirálniški  -a -o prid. () nanašajoč se na hiralnico: hiralniško osebje / hiralniško vzdušje
  5.      híranje  -a s () glagolnik od hirati: očetovo dolgotrajno hiranje ga je močno prizadelo / hiranje drevesa
  6.      hírati  -am nedov. () postajati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: dve leti je hiral, letos pa je umrl; hirati od žalosti; hirati zaradi jetike; vidno hira / drevje hira; pren., ekspr. mesto hira in životari hirajóč -a -e: hirajoč človek; hirajoče drevo
  7.      hirománt  -a m (ā á) kdor se ukvarja s hiromantijo: grafologi in hiromanti
  8.      hiromantíja  -e ž () napovedovanje človekove usode iz črt na dlani: ukvarjati se s hiromantijo
  9.      hís 1 -a m, tudi neskl. () muz. za polton zvišani ton h
  10.      hispaníst  -a m () strokovnjak za španski jezik in kulturo
  11.      histamín  -a m () biol., kem. amin, ki nastane v organizmu zlasti pri večjih poškodbah tkiva
  12.      histeréza  -e ž (ẹ̑) fiz. pojav, da je kaka količina odvisna od trenutne vrednosti in od prejšnjih vrednosti druge količine: magnetna histereza
  13.      histeríja  -e ž () 1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije 2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija ● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne
  14.      histêrik  -a m (é) 1. psiht. kdor ima histerijo: hipohondri in histeriki; zdravljenje histerikov 2. nav. ekspr. neuravnovešen, nerazsoden človek: ne bodi tak histerik
  15.      histográm  -a m () grafično prikazana primerjava velikosti ali strukture stanja, pojava s strnjenimi stolpci
  16.      histológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za histologijo
  17.      histologíja  -e ž () veda o tkivih
  18.      histolóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. biol. nanašajoč se na tkivo: histološka zgradba 2. nanašajoč se na histologe ali histologijo: histološki inštitut / histološka preiskava
  19.      histón  -a m (ọ̑) biol., kem. v vodi topna bazična beljakovina v celičnem jedru: histoni in protamini
  20.      historiát  -a m () potek, opis kakega dogajanja: razložil mu je kratek historiat dogodkov; historiat problema; historiat o tem pomembnem vprašanju
  21.      historicízem  -zma m () knjiž. pretirano poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: režiser je zašel v skrajni historicizem / literarnozgodovinski historicizem proučevanje literature samo s stališča zgodovinskega razvoja
  22.      históričen  -čna -o prid. (ọ́) zgodovinski: a) historičen proces, razvoj / historično ozadje politične krize / to je avtentičen historičen dogodek; historična osebnost / historična razprava; historično gradivo / historični spomeniki; historično mestno jedro ♦ filoz. historični materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; jur. historično pravo pravica vsakega naroda do ozemlja ali do lastne države, temelječa na stanju v preteklosti; lingv. historični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo pisavo v preteklosti; historični sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni sedanjik; historična gramatika b) njegov obisk je bil za ta kraj historičen dogodek; historičen pomen velikih znanstvenih odkritij; historična odločitev političnega vodstva histórično prisl.: historično dokazana osebnost; historično pomemben
  23.      históričnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost zgodovinskega, zgodovinskost: historičnost junakov ljudske epike
  24.      histórija  -e ž (ọ́) 1. redko zgodovina: zanimati se za historijo 2. knjiž. zgodba: praviti, pripovedovati historije; zanimiva historija; historija o roparjih / nerad se je spominjal tiste historije s sosedom dogodka, zadevelit. zgodovinska drama; Shakespearove komedije, historije in tragedije
  25.      histórik  -a m (ọ́) knjiž. zgodovinar: bil je bibliograf in historik / literarni historik

   40.111 40.136 40.161 40.186 40.211 40.236 40.261 40.286 40.311 40.336  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA