Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (40.011-40.035) 
- hetítščina -e ž (ȋ) hetitski jezik: dela babilonske književnosti so prevajali v hetitščino ♪
- hétman -a m (ẹ̑) na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj vrhovni vojaški poveljnik: politična moč hetmanov; hetman poljske vojske / hetman kozakov ataman ♪
- hétmanski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hetmane: hetmanska oblast; hetmansko dostojanstvo ♪
- hiát -a m (ȃ) lingv. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim, zev: odpravljanje hiata pri izgovoru tujk ♪
- híba -e ž (í) raba peša napaka, motnja: govorna, prirojena, telesna hiba / tehniki so hitro odpravili hibe v mehanizmu / roman ni brez večjih hib pomanjkljivosti ♪
- híben -bna -o prid. (ȋ) redko pomanjkljiv, nepopoln: hibno popravilo stroja ♪
- hibernácija -e ž (á) med. umetna ohladitev organizma ali posameznih organov: opraviti operacijo s hibernacijo ♪
- hibískus -a tudi -íska m (ȋ) bot. okrasni grm ali nizko drevo z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus ♪
- híbnost -i ž (ȋ) redko pomanjkljivost, nepopolnost: hibnost popravila ♪
- hibríd -a m (ȋ) biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom ♪
- hibríden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hibride ali hibridnost: hibridna koruza, rastlina / hibridna spremenljivost rastlin; pren. arhitektonski liki hibridnega stila ♦ agr. hibridna vina vina iz grozdja trt samorodnic ♪
- hibridizácija -e ž (á) biol. križanje, zlasti rastlin: s hibridizacijo so vzgojili odpornejše rastline ♪
- hibrídnost -i ž (ȋ) biol. lastnost, značilnost hibridnega: hibridnost koruze // sposobnost združevanja različnih lastnosti dveh organizmov: izkoriščati hibridnost za vzgajanje rodovitnejših rastlin ♪
- hidálgo -a m (ȃ) v fevdalni Španiji nižji plemič: ponosen španski hidalgo ♪
- hídra -e ž (ȋ) v grški mitologiji vodna kača z devetimi glavami: boji herojev s hidrami / ekspr., z oslabljenim pomenom hidra fašizma, kontrarevolucije ◊ zool. majhen sladkovodni polip, ki živi v sožitju z algami, Chlorohydra viridissima ♪
- hidránt -a m (ā) naprava na vodovodnem omrežju za odvzemanje večjih količin vode: gasilci so priključili cevi na hidrant; cestni, požarni, vrtni hidrant ♪
- hidránten -tna -o (ȃ) pridevnik od hidrant: hidrantni nastavek; hidrantna omarica ♪
- hidrát -a m (ȃ) kem. 1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata 2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine; sladkor in škrob sta pomembna ogljikova hidrata ♪
- hidratácija -e ž (á) kem. vezanje spojin z vodo v hidrate: hidratacija cementa / hidratacija ionov ♪
- hidratírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. vezati spojine z vodo v hidrate: hidratirati oksid v kislino hidratíran -a -o: hidratirana sol kristalna sol, ki vsebuje kristalno vodo ♪
- hidratizírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. hidratirati: nežgana glinica na zraku hidratizira ♪
- hidrazín -a m (ȋ) kem. brezbarvna, kadeča se tekočina, ki se uporablja zlasti kot sestavina raketnega goriva in kot reducent ♪
- hidríd -a m (ȋ) kem. spojina vodika z drugim elementom: kalcijev hidrid ♪
- hidrírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. 1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo: hidrirati žgano apno 2. hidrogenirati: hidrirati ribje olje hidríran -a -o: grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho ♪
- hidro... ali hídro... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na vodo: hidrogenski, hidroliza; hidromehanika, hidrometeorološki; hidrobus ♪
39.886 39.911 39.936 39.961 39.986 40.011 40.036 40.061 40.086 40.111 
