Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (39.586-39.610) 
- grúljenje -a s (ú) glagolnik od gruliti: gruljenje domačih golobov / ugaja ji njegovo nežno gruljenje ♪
- grum tudi groom -a [grúm] m (ȗ) v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum ♪
- grundírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. nanašati osnovno barvo, podbarvati: grundirati s kredo ♪
- grùnt grúnta m (ȕ ú) večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15-20 ha // pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt ● prevzeti grunt postati njegov gospodar ♪
- grúntar -ja m (ȗ) raba peša lastnik grunta, velik kmet: bajtarji in gruntarji; bil je sin premožnega gruntarja ♪
- grúntarica -e ž (ȗ) lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah ♪
- grúntati -am nedov. (ú) pog. premišljevati, razglabljati: kar naprej kaj grunta in tuhta; grunta o problemu / dolgo je gruntal, kako bi ga pridobil ♪
- grúntec -tca m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od grunt: pridno je obdeloval svoj gruntec ♪
- grúnten -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na grunt: plačevati gruntni davek / vpisati v gruntne bukve v zemljiško knjigo ♪
- grúntič -a m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od grunt: zaradi davkov je bil prodan marsikateri grunt in gruntič / imel je kočo in košček gruntiča ♪
- grúpa -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina: udeleženci so se razdelili v interesne grupe; jurišna grupa; koalicija več političnih grup; nastop folklorne grupe / v delovni grupi je pet učencev // več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: bliža se grupa turistov 2. kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: njegova prozna dela razdelimo v tri grupe / slavistika se je odcepila od indoevropeistike kot samostojna grupa ◊ mat. grupa množica elementov, med katerimi obstaja ena računska operacija; voj. grupa odredov med narodnoosvobodilnim bojem vojaška formacija z bataljoni in odredi, vezana na določeno ozemlje ♪
- grupácija -e ž (á) publ. 1. navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: pripadniki raznih družbenih grupacij; ekonomske, politične grupacije / najbolj živahne umetniške grupacije v deželi skupine // razvrstitev, razporeditev: parkovna grupacija dreves 2. grupiranje: grupacija političnih sil je bila s tem končana; različne okoliščine so vplivale na grupacijo južnoslovanskih plemen ♪
- grupáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na grupaštvo: frakcionaški in grupaški elementi v stranki / grupaški interesi ♪
- grúpen -pna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na grupo; skupinski: grupni interesi; grupno vodstvo / aktivizirati slušatelje v grupnem delu; grupno nastopanje ♦ voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom ♪
- grupíranje -a s (ȋ) glagolnik od grupirati: grupiranje otrok po starosti / nastopiti proti grupiranju v organizaciji ♪
- grupírati -am nedov. in dov. (ȋ) razdeljevati, razvrščati v skupine: grupirati učence pri telovadbi; dramatiko je grupiral glede na literarne struje / dotlej enoten kolektiv se je začel grupirati grupírati se zbirati se, združevati se: borci se grupirajo v večje skupine; letala so se grupirala za ponoven napad / večina mladih pisateljev se je grupirala okrog nove revije grupíran -a -o: knjige naj bodo grupirane v leposlovno, mladinsko in poučno skupino ♪
- grústiti se -im se nedov. (ú ȗ) redko gnusiti se, studiti se: jed se mi grusti ♪
- grúšč -a m (ȗ) ostrorobi odkrušeni kosi kamnine: visoka pobočja je pokrival grušč; steza se vije po grušču; z gruščem nasuta cesta; dolomitni grušč ♪
- grúščnat -a -o prid. (ȗ) poln grušča: gruščnat svet; gruščnata pot; gruščnato pobočje; gruščnata tla / gruščnate plasti ki so iz grušča ♪
- gruzínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzinski jezik; gruzinske narodne pesmi / gruzinski čaj; gruzinsko vino ♪
- guanin gl. gvanin ♪
- guano gl. gvano ♪
- gúba -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze 3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak ● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo ◊ geol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih ♪
- gubánčiti -im nedov. (á ȃ) delati gube, zlasti na koži: gubančiti čelo; na vratu se mu je koža gubančila / srajca se mu na rokavih gubanči ♪
- gubánec -nca m (á) zastar. guba: krilo z gubanci / čelo nabere v gubance ♪
39.461 39.486 39.511 39.536 39.561 39.586 39.611 39.636 39.661 39.686