Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (39.511-39.535)



  1.      grofìč  -íča m ( í) 1. grofov sin: pisal je materi mladega grofiča 2. iron. grof: kaj pa bodo takile grofiči
  2.      grofíčna  -e ž () grofova hči: grofinja je natančna, grofična pa še bolj
  3.      grofíja  -e ž () 1. v fevdalizmu grofova posest: za nagrado je dobil grofijo 2. v nekaterih državah večja upravna enota
  4.      grôfinja  tudi grofínja -e ž (ó; í) grofova žena; grofica: grofinja je sprejela goste v salonu; oblečena je bila kakor kaka grofinja zelo bogato, imenitno
  5.      gróg  -a m (ọ̑) vroča pijača iz alkohola, vode in sladkorja: piti grog; jajčni, vinski grog
  6.      gróggy  [grogi] prid. neskl. (ọ̑) šport., v povedni rabi omotičen, oslabljen od udarcev (pri boksu): oba boksarja sta bila groggy
  7.      gròh  grôha m ( ó) petr. kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin; tuf: bazaltni groh
  8.      grohòt  -ôta m ( ó) raba peša krohot: od vseh strani se je razlegel grohot; divji grohot
  9.      grohotáti se  -ám se in -óčem se nedov., ọ́) raba peša krohotati se: rad se grohota njegovim šalam; grohotali so se na vsa usta; grohotal se je, da je kar odmevalo grohotáti ekspr., redko krakati: vran grohoče v tišino
  10.      grôjer  -ja m (ó) gastr. trdi sir v obliki hlebca z manjšimi luknjami v testu: izdelovati grojer
  11.      grólika  -e ž (ọ́) nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč)
  12.      gròm  grôma m ( ó) zelo slišen glas ob blisku: grom se razlega; v daljavi je pobliskavalo, gromov pa ni bilo slišati; bobneč, votel grom / kot kletvica: da bi te grom; grom in strela, spet je tu // ekspr. temu podoben glas: grom topov / bojni grom
  13.      gromáden  -dna -o prid. () zastar. velik, ogromen: konj je bil vprežen v gromaden voz
  14.      gromáditi  -im nedov.) zastar. grmaditi: gromaditi bogastvo
  15.      grômek  -mka -o prid. (ó) ekspr. glasen, hrupen: gromek glas, smeh; pozdravili so ga z gromkim vzklikanjem // knjiž. zelo velik, ogromen: po gromkem uspehu je bil pozabljen grômko prisl.: zmaga je gromko odjeknila po vsem svetu; gromko se zakrohotati
  16.      grométi  -ím nedov. (ẹ́ í) zastar. grmeti: brezoseb. zunaj gromi in treska / ves dan so gromeli topovi
  17.      gromoglásen  -sna -o prid. (ā) knjiž., redko gromovit, gromek: slišal se je gromoglasen krohot
  18.      gromonôsen  -sna -o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša grom: na nebu je polno gromonosnih oblakov
  19.      gromòt  -ôta m ( ó) zastar. grmenje: slišal se je zamolkel gromot / gromot topov
  20.      gromôten  -tna -o prid. (ó) zastar. gromovit, gromek: gromoten smeh
  21.      gromozánski  -a -o prid. () ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete
  22.      grómski  in grômski -a -o prid. (ọ̑; ō) ekspr. zelo glasen, hrupen: zaklical je z gromskim glasom; gromski smeh / kot kletvica gromska strela, kje si pa to dobil
  23.      grós 1 -a (ọ̑) trg. skupina 144 istovrstnih kosov: dobili so več grosov gumbov iz biserne matice
  24.      grós 2 -a [gro -ja] m (ọ̑) knjiž., z rodilnikom večji del, jedro: gros stranke tvorijo delavci
  25.      grós 3 -a [gro -ja] m (ọ̑) tekst. težka tkanina iz naravne svile v platneni vezavi

   39.386 39.411 39.436 39.461 39.486 39.511 39.536 39.561 39.586 39.611  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA