Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (39.386-39.410)



  1.      gréšati  -am nedov. (ẹ́) zastar. pogrešati: gmotnih sredstev za študije ni grešal ∙ star. ali pameti grešaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
  2.      gréšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na greh: grešne misli; grešno dejanje / grešen človek / pokoril se je za svoje grešno življenje ● ekspr. vzdihovali so nad napakami in iskali grešnega kozla osebo, ki bi jo obdolžili krivde zanje; ekspr. stal je tam kot grešna duša obupan, potrt; star. imela je z njim grešno znanje izvenzakonsko spolno razmerje gréšno prisl.: grešno živeti
  3.      grešíti  -ím dov. in nedov., gréši ( í) 1. rel. kršiti božjo ali cerkveno zapoved: grešiti proti peti božji zapovedi; grešiti v mislih, v dejanjih / smrtno grešiti narediti smrtni greh 2. ekspr. napraviti prekršek, prestopek: grešiti proti postavi; grešiti zoper bonton / grešiti nad človekom prizadejati mu krivico, ga zlorabiti // narediti napako, zmotiti se: starši pri vzgoji včasih grešijo
  4.      gréšnica  -e ž (ẹ́) ženska oblika od grešnik: je velika grešnica / knjiž., ekspr. po ulici so postopale lepe grešnice vlačuge, prostitutke
  5.      gréšnik  -a m (ẹ́) 1. rel. kdor krši božjo ali cerkveno zapoved: bil je trdovraten, velik grešnik; spreobrnjenje grešnikov 2. ekspr. kdor napravi prekršek, prestopek: bomo že odkrili grešnika, ki je to napravil; spet je pred sodiščem, stari grešnik
  6.      gréšnost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje grešnega: dvigniti se iz grešnosti; človekova grešnost; grešnost dejanja
  7.      gréti  gréjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. oddajati, dajati toploto: peč dobro greje; sonce že greje / kožuh, odeja greje varuje, ščiti pred mrazom / brezoseb. zunaj zelo greje je toplo, vroče // preh. povzročati občutek toplote: ogenj nas je prijetno grel; sonce ga greje v hrbet / vino ga je grelo; pren. greje nas zavest, da smo prav storili 2. preh. delati kaj toplo, segrevati: greti večerjo, vodo; z rokami greje kozarec; greti si roke / greti prostore z električno energijo ogrevatiekspr. greti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; star. nenehno namigovanje ga je hudo grelo jezilo, dražilo gréti se dobivati toploto: greti se pri ognju, za pečjo; ves dan se greje na soncu / stroj se preveč greje prehitro postaja vroč; pren., ekspr. greje se v njegovi slavi in moči grét -a -o: bazen z greto vodo
  8.      grétje  -a s (ẹ́) glagolnik od greti: električno gretje prostorov; v postelji je imel vročo steklenico za gretje; hiša s centralnim, lokalnim gretjem
  9.      gréz  -a m (ẹ̑ ẹ̄) 1. mehko blato, navadno na dnu stoječih vod: odstranjevati iz struge grez; školjke rijejo v grezu; dno je bilo pokrito z mehkim grezom / voda nosi s hriba grez in kamenje v dolino 2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez: grez ladje je sedem metrov
  10.      gréz  -í ž (ẹ̑) mehko blato, navadno na dnu stoječih vod: pozimi se žabe zarijejo v grez; ilovnata grez; odmrli organizmi se kopičijo na dnu kot organska grez / nekdaj je bila tam nepregledna grez, danes so senožeti močvirje
  11.      gréza  -e ž (ẹ́) redko grez: greza v jarkih
  12.      grézast  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na grez: grezasto dno jezera / grezasta zemlja; hiša je stala na mehkih, grezastih tleh močvirnih
  13.      grézati  -am in grézati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko ugrezati se, pogrezati se: dno kadunje greza
  14.      grézen  -zna -o prid. (ẹ̄) redko razmočen, močviren: noga se mu je udrla v grezno ilovico; grezna zemlja
  15.      grezílen  -lna -o () pridevnik od grezilo: grezilna utež
  16.      grezílo  -a s (í) 1. teh. vrvica z utežjo za določanje navpične lege: z grezilom je ugotavljal navpičnost stene 2. geod., navadno v zvezi sondno grezilo priprava iz vrvi z merilom in kovinske uteži za merjenje vodnih globin: spustiti, vreči sondno grezilo
  17.      grezíti se  -ím se nedov. ( í) knjiž. strmo, navpično se spuščati: od vrha gore se je gladko grezila severna stena / za njim se je grezila temna globina
  18.      gréznat  -a -o prid. (ẹ̑) redko razmočen, močviren: greznat travnik; voda se je nabirala na greznatih tleh
  19.      grézničar  -ja m (ẹ̑) delavec, ki čisti greznice
  20.      grézniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od greznica: grezniška nesnaga
  21.      grézniti  -em nedov. (ẹ́ ẹ̑) pogrezati se, toniti: grezne v blatu / vedno bolj je blodil in greznil v temi in zmotah
  22.      grež  -a tudi grège -ea [gréž] m (ẹ̑) tekst. nesukana preja iz zelo dolgih vlaken naravne svile
  23.      grgljánje  -a s () glagolnik od grgljati: slišalo se je grgljanje vode
  24.      grgljáti  -ám nedov.) redko grgrati: dete je sesalo prst in grgljalo / izpod skale grglja voda
  25.      grgotáti  -ám nedov.) redko 1. grgrati: ni mogel govoriti, samo grgotal je; brezoseb. v grlu ji je grgotalo 2. gruliti: nad njim so grgotale grlice

   39.261 39.286 39.311 39.336 39.361 39.386 39.411 39.436 39.461 39.486  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA