Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (39.161-39.185)



  1.      gráfik  -a m (á) 1. kdor dela grafike: razstava domačih grafikov 2. redko grafičar: zaposlovanje grafikov
  2.      gráfika  -e ž (á) 1. likovna umetnost, pri kateri se na plošči izdelana risba odtiskuje: ukvarjati se z grafiko; nove tehnike v grafiki / umetniška grafika; uporabna grafika // odtis v kaki grafični tehniki: grafike in akvareli / razstava grafike / pregled partizanske grafike 2. redko tiskarstvo: število zaposlenih v grafiki 3. lingv. sistem ene vrste črkovnih, diakritičnih in interpunkcijskih znamenj: grafika spomenikov; posnemanje stare grafike / starovisokonemška grafika ◊ muz. glasbena grafika sistem znamenj za zapisovanje šumov in tonov; tisk. grafika nekdaj dejavnost, ki se ukvarja z ročnim odtiskovanjem
  3.      gráfikon  tudi grafikón -a m (á; ọ̑) grafično prikazana velikost, struktura ali potek kakega pojava: grafikon kaže, do katere mere so dosegli plan; delo bo ilustrirano s fotografijami in grafikoni; grafikon opravljenega dela / stene so polne grafikonov
  4.      grafít  -a m () mehka rudnina temno sive barve kovinskega sijaja: premazati z grafitom; grafit za izdelovanje svinčnikov ♦ min. ena izmed oblik ogljika
  5.      grafíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na grafit: grafitni prah; grafitni svinčniki / avto grafitne barve ♦ metal. grafitni talilnik posoda iz grafita za taljenje kovin
  6.      grafitírati  -am nedov. in dov. () teh. prekrivati, prašiti z grafitom: grafitirati glino; grafitirati vrata pri peči grafitíran -a -o: grafitirana površina; grafitirana mast za mazanje ležajev mast z dodatkom grafita
  7.      grafízem  -zma m () um. črta v površinski in kompozicionalni strukturi umetnine: vertikalni grafizmi; združitev grafizmov in lahnih barvnih poudarkov // likovno izražanje ali poudarjanje s črtami: preprost, a premišljen grafizem
  8.      grafológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za grafologijo: grafolog je ugotovil identiteto; dati pisavo v analizo grafologu
  9.      grafologíja  -e ž () proučevanje, ugotavljanje človekovega značaja iz njegove pisave: ukvarja se z grafologijo // veda o tem
  10.      grafolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grafologe ali grafologijo: predložiti sodišču grafološki izvid; list redno objavlja horoskope in grafološke analize / izsledki grafološke vede
  11.      gráfos  -a m () teh. nalivno risalno pero s tušem za določeno debelino črte: tuširati tehnično risbo z grafosom; neskl. pril.: grafos pero
  12.      gràh  gráha m ( á) kulturna rastlina z belimi cveti in kratkimi stroki ali njeni sadovi: saditi grah; luščiti, obtrgovati grah; suh grah; grah v stročju; juha, riž z grahom; smeje se, kakor bi grah stresal / kot grah debela bradavica ◊ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; gastr. ocvrt(i) grah jušni vložek iz žvrkljanega testa, ocvrt v obliki graha
  13.      gráham  neskl. pril. () v zvezi graham kruh nekvašen kruh iz debelo mlete pšenice: graham kruh za diabetike
  14.      gráhar  -ja m () zool. hrošč, katerega ličinka uničuje grahova zrna, Bruchus pisorum: fižolar in grahar
  15.      gráhast  -a -o prid. (á) 1. siv z belimi in črnimi pikami ali lisami: grahast ptič; grahasta kokoš; grahasto perje 2. podoben grahu: grahasta oblika / grahasta barva blaga gráhasto prisl.: grahasto zelena uniforma
  16.      gráhka  -e ž () grahasta kokoš: grahka vodi piščance
  17.      gráhor  -ja m (á) njivski plevel s plodovi v obliki stroka: grahor se opleta okrog žita ♦ bot. pomladni grahor gozdna rastlina s temno rdečimi cveti, Lathyrus vernus; vrtn. dišeči grahor okrasna rastlina z živobarvnimi cveti, Lathyrus odoratus
  18.      gráhorica  -e ž (á) grašica: med žitom je veliko grahorice
  19.      gráhorka  -e ž (á) 1. redko grahasta kokoš: grahorke so dobre jajčarice 2. grašica: vsejali so tudi grahorko
  20.      grája 1 -e ž (ā) raba peša ugotavljanje, očitanje napak, pomanjkljivosti: z grajo lista se je zameril uredniku; nepravična graja; graja in hvala ∙ knjiž. to je bil človek brez graje brez nravstvenih napak, pomanjkljivosti // opominjanje, oštevanje: otrok je grajo zaslužil / tako ravnanje je vse graje vredno ♦ šol. imel je grajo iz matematike pri ocenjevalni konferenci je bilo ugotovljeno, da ima negativno oceno
  21.      grája 2 -e ž (ā) zastar. 1. ograja: vrt je obdan z grajo; kamnita graja 2. pregrada, jez: voda pada čez grajo; mlinska graja
  22.      grájanje  -a s (ā) glagolnik od grajati: grajanje in zabavljanje
  23.      grájati  -am nedov. (ā) raba peša ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago; grajali so vsako njegovo delo; raje hvali, kakor graja // opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednosti grájati se nar. gnusiti se: Le jej ga [meso], če se ti ne graja (F. Finžgar) grajajóč -a -e: grajajoče besede grájan -a -o: to je posledica že tolikokrat grajanih pomanjkljivosti
  24.      grajênje  -a s (é) glagolnik od graditi: a) prizadevanje za hitrejše in cenejše grajenje; grajenje hiše / grajenje novega sveta / grajenje filmske epopeje b) grajenje potoka
  25.      grajênost  -i ž (é) ustroj, sestava, kompozicija: grajenost živalskega telesa / oblikovna grajenost skladbe

   39.036 39.061 39.086 39.111 39.136 39.161 39.186 39.211 39.236 39.261  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA