Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (38.361-38.385)



  1.      gís  -a m, tudi neskl. () muz. za polton zvišani ton g: igrati od gisa naprej; neskl. pril.: skladba v gis-molu
  2.      gízda  -e ž () star. razkošje, sijaj: pokazala se je v vsej svoji gizdi; stali so tam v gizdi svetlih rokavic in temnih frakov // zastar. gizdavost, nečimrnost: ta nizka čast ni prijala njegovi gizdi
  3.      gizdalín  -a m () ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in domišljavo vede: mlad mestni gizdalin; pariški gizdalini; obnaša se kot pravi gizdalin
  4.      gizdalíniti  -im nedov.) ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti: gizdalinili so v svojih z zlatom pošitih uniformah
  5.      gizdalínski  -a -o prid. () nanašajoč se na gizdaline: nosil je tesno gizdalinsko obleko; gizdalinsko vedenje / gizdalinski častniki gizdalínsko prisl.: gizdalinsko oblečen fant
  6.      gízdati se  -am se nedov. ( ) star. bahati se, postavljati se, ponašati se: mladi lepotci so se gizdali z rožnatimi kravatami
  7.      glaciácija  -e ž (á) geol. prekritje kakega predela zemeljskega površja z ledeniki; poledenitev
  8.      glaciál  -a m () geol. vsaka od daljših hladnejših dob v pleistocenu, poledenitev: favna glaciala
  9.      glaciálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na glacial: jezero glacialnega izvora; glacialni relikti / glacialna doba glacialgeogr. glacialna erozija erozija zaradi delovanja ledenika
  10.      glaciológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za glaciologijo: geologi in glaciologi
  11.      glaciologíja  -e ž () veda o delovanju ledenikov v sedanjosti in v geološki preteklosti
  12.      glaciolóški  -a -o prid. (ọ̑) geogr. nanašajoč se na glaciologe ali glaciologijo: glaciološke raziskave; glaciološka dognanja
  13.      glád  -ú in -a m () 1. občutek potrebe po jedi; lakota: najhujši glad ga je že minil; nič več ne čuti gladu; utešiti glad; v prijetni družbi je čisto pozabil na glad / pri njih ji ne bo treba trpeti gladu; pren., ekspr. glad po zemlji 2. pomanjkanje hrane: začel jim je groziti glad; tisoči so umirali od gladu
  14.      gladčína  -e ž (í) knjiž., redko gladka površina: voli bi si skoraj polomili noge na gladčini ledu
  15.      gládek  -dka -o, stil. gladák gládka -o inprid., gladkéjši tudi glájši (á; á) 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov // preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev // drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev ● njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhibenanat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta gládko stil. gladkó prisl.: ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu ∙ gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja
  16.      gláden  -dna -o prid. (á ā) knjiž. ki čuti potrebo po jedi; lačen: otrok je gladen in žejen; gladna žival / skušali so jih rešiti gladne smrti od lakote // z rodilnikom ki si zelo želi česa: bili so gladni krvi; dobrote in ljubezni gladen otrok
  17.      gládenje  -a s (á) glagolnik od gladiti: uspavati z gladenjem / gladenje površine glajenjekozm. ročna masaža, pri kateri se (koža) gladi
  18.      gládež 1 -a m () ekspr. stradanje: siromak, obsojen na večni gladež
  19.      gládež 2 -a m () priprava za glajenje površine; gladilnik: leseni gladež ◊ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po mizi in nenadoma koga udari z njo
  20.      gládež 3 -a m () bot., navadno v zvezi navadni gladež trnat plevel z rožnatimi cveti, Ononis spinosa
  21.      gladiátor  -ja m () pri starih Rimljanih borilec z nasprotnikom ali z divjimi zvermi pri javnih igrah: nekaj sužnjev so odbrali za gladiatorje; boj gladiatorjev
  22.      gladílce  -a s () manjšalnica od gladilo: majhne ploskve v štukaturi je zgladil z gladilcem ♦ metal. priprava za glajenje peska v kalupu
  23.      gladílec  -lca [c in lc] m () 1. delavec, ki gladi površino: gladilec kovin, papirja 2. priprava za glajenje površine; gladilnik
  24.      gladílen  -lna -o prid. () s katerim se gladi površina: gladilni stroj; gladilna sredstva ♦ strojn. gladilni boben boben za glajenje mnogo drobnih kovinskih izdelkov hkrati
  25.      gladílka  -e [tudi k] ž () priprava za glajenje površine: zidarska gladilka

   38.236 38.261 38.286 38.311 38.336 38.361 38.386 38.411 38.436 38.461  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA