Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (38.011-38.035)



  1.      galêrten  -tna -o () pridevnik od galerta: galertna snov
  2.      gálica  -e ž () 1. kem. sulfat dvovalentnih kovin s kristalno vodo: uporaba galic / modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; zelena galica železov sulfat s kristalno vodo 2. navadno v zvezi modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni: v čebru so imeli pripravljeno modro galico; škropiti z modro galico
  3.      galicízem  -zma m () lingv. element francoščine v kakem drugem jeziku: v svojih spisih je uporabljal mnogo galicizmov
  4.      gáličen  -čna -o prid. () nanašajoč se na galico: galična barva / galična raztopina
  5.      gálij  -a m (á) kem. mehka, lahko taljiva kovina bele barve, element Ga: z galijem polnjen termometer
  6.      galikanízem  -zma m () od 15. do 19. stoletja smer v francoski politiki in cerkvi, ki si je prizadevala za relativno neodvisnost francoske cerkve od papeža: pristaši galikanizma
  7.      galikánski  -a -o prid. () nanašajoč se na galikanizem: galikanska cerkev ♦ rel. galikanski členi štiri točke, omejujoče papežev primat in nezmotljivost, ki jih je postavila sinoda skupine francoskih škofov leta 1682
  8.      galimatías  -a m () psiht. zmedeno, nesmiselno govorjenje
  9.      galión  -a m (ọ̑) navt. galeon: karavele, fregate, galioni
  10.      gáliti  -im nedov. (á ā) knjiž., redko odkrivati, razgaljati: galiti preteklost
  11.      galjót  -a m (ọ̑) 1. v srednjem veku kaznjenec, obsojen na veslanje na galeji: na beneško galejo prikovani galjoti; izkoriščanje galjotov 2. ekspr., redko izprijen, slab človek: on je pošten človek, ti si pa galjot; ne maram tega galjota / kot psovka molči, galjot // nar. zahodno birič: galjoti so ga odvedli
  12.      galjótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na galjote: galjotsko delo / v samosvoj rod so se sčasoma pomešali galjotski ostanki iz krdel tolminskega grofa
  13.      galón  -a m (ọ̑) angleška prostorninska mera za tekočine, približno 4,5 l: dva galona bencina
  14.      galóna  -e ž (ọ̑) angleška prostorninska mera za tekočine, približno 4,5 l: galona vode / kamion s sto galonami
  15.      galonírati  -am dov. in nedov. () knjiž. našiti okrasne trakove: galonirati klobuk galoníran -a -o: galonirana uniforma / galonirani vratarji
  16.      galòp  -ôpa m, mest. ed. tudi galópu ( ó) 1. zelo hiter tek, zlasti pri konju: galop je konja utrudil; pognati v galop; bližati se v galopu; ekspr. besen, divji galop ♦ vet. zelo hiter tek v skokih 2. v 19. stoletju zelo živahen ples s hitrimi poskoki: plesale so valček, mazurko in galop // skladba za ta ples
  17.      galopáda  -e ž () vet. galop: z neskladno galopado na koncu si je konj pokvaril vse upe na uspeh
  18.      galopírati  -am nedov. () zelo hitro teči: po cesti je galopiral konj / galopiral je na iskrem vrancu / ekspr. kam pa galopiraš; pren., publ., ekspr. cene galopirajo navzgor ♦ vet. zelo hitro, skokoma teči
  19.      galóša  -e ž (ọ̑) nav. mn. gumijasto obuvalo, ki ščiti čevlje pred vlago in blatom: natakniti, obuti galoše; biti v galošah
  20.      galún  -a m () brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvavitev, strojenje: raztopiti galun / na ranico si je pritisnil kamen iz galuna ♦ kem. dvojni sulfat enovalentnih in trivalentnih kovin s kristalno vodo; min. rudnina kalijev aluminijev sulfat s kristalno vodo
  21.      galúnski  -a -o () pridevnik od galun: galunsko strojenje
  22.      gáma  -e ž, tudi neskl. (ā) tretja črka grške abecede: alfa, beta, gama [γ] gáma neskl. pril. tretji po vrsti: stranica nasproti kota gama ◊ fiz. žarki gama in gama žarki elektromagnetno valovanje, ki nastane pri razpadanju mnogih radioaktivnih snovi; metal. železo gama in gama železo železo, ki nastane pri segrevanju železa alfa
  23.      gamáša  -e ž () nav. mn. prevleka za čez čevlje, ki varuje gležnje ali tudi meča pred mrazom in snegom, golenica: zavezal si je čevlje in nataknil gamaše; nosil je platnene vojaške gamaše; suknene, usnjene gamaše
  24.      gámba  -e ž () muz., nekdaj čelu podobno glasbilo, navadno s šestimi strunami: lutnja in gamba
  25.      gambéla  -e ž (ẹ̑) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji: pustna gambela

   37.886 37.911 37.936 37.961 37.986 38.011 38.036 38.061 38.086 38.111  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA