Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (37.361-37.385)



  1.      fiziológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za fiziologijo
  2.      fiziologíja  -e ž () veda o življenjskih procesih v organizmih: nova odkritja v fiziologiji / patološka fiziologija; živalska fiziologija; razpravljanje jezikoslovcev o fiziologiji glasov; fiziologija športa nauk o življenjskih procesih v človeškem organizmu pod vplivom športne aktivnosti / profesor fiziologije; pren. zakoni fiziologije družbe
  3.      fiziolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenjske procese v organizmih: fiziološke lastnosti živali; fiziološke spremembe / fiziološka reakcija // nanašajoč se na fiziologe ali fiziologijo: fiziološki laboratorij; fiziološki oddelek na fakulteti / fiziološka kemija kemija, ki raziskuje kemične procese v organizmihekon. fiziološki minimum življenjske potrebščine, potrebne za sámo življenje; med. fiziološka raztopina vodna raztopina kuhinjske soli z enako koncentracijo, kot jo imajo telesne tekočine fiziolóško prisl.: fiziološko aktivna snov
  4.      fizionomíja  -e ž () redko fiziognomija: niti dva človeka si po fizionomiji nista enaka / kakšna bo fizionomija nove literarne revije / vpliv na fizionomijo trga
  5.      fízioterapíja  -e ž (-) zdravljenje s fizikalnimi sredstvi, zlasti z električnim tokom, masažo, vodo: inštitut za fizioterapijo; na polikliniki so odprli oddelek za fizioterapijo
  6.      fízis  -a m () knjiž., redko telesnost: bistvene lastnosti Cankarjevega fizisa in duševnosti
  7.      fízkultúra  -e ž (-) pog. telesna kultura: gojiti fizkulturo; delovati na področju fizkulture // telesna vzgoja, šport, telovadba: v šoli je imel od vseh predmetov najrajši fizkulturo; rad se ukvarja s fizkulturo
  8.      fízkultúren  -rna -o prid. (-) nanašajoč se na fizkulturo: fizkulturni referent, učitelj; fizkulturno društvo / fizkulturni dom / fizkulturni nastop
  9.      fízkultúrnica  -e ž (-) pog. športnica, telovadkinja: mlada, navdušena fizkulturnica
  10.      fízkultúrnik  -a m (-) pog. športnik, telovadec: bil je vsestranski fizkulturnik
  11.      fízkultúrniški  -a -o (-) pridevnik od fizkulturnik: fizkulturniška vnema
  12.      fižòl  -óla [o] m ( ọ̑) kulturna rastlina z navadno rahlo obarvanimi cveti in dolgimi stroki ali njeni sadovi: luščiti, saditi fižol; prebrati, namočiti fižol; fižol v stročju, v zrnju / fižol je bil letos zelo poln / fižol napenja; fižol v solati / visoki fižol z ovijajočim se steblom; nizki fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; stročji fižol ♦ vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus
  13.      fižólar  -ja m (ọ̑) zool. hrošč, katerega ličinka uničuje fižolova zrna, Laria rufimana
  14.      fižólast  -a -o prid. (ọ̑) podoben fižolu: človeške ledvice imajo značilno fižolasto obliko
  15.      fižólčkati  -am in fižólčkati se -am se [č] nedov. (ọ̑) etn. igrati s fižolom, zlasti špano
  16.      fižolíca  -e ž (í) nizki fižol z drobnimi belimi ali rumenkastimi zrni: med vojno smo velikokrat jedli fižolico
  17.      fižolínje  -a s () nar. suhi fižolovi stroki: Se skloni in potegne izpod zadnje postelje košaro neizluščenega fižolinja (I. Potrč)
  18.      fižólkati  -am in fižólkati se -am se [k] nedov. (ọ̑) etn. igrati s fižolom, zlasti špano: po cele večere sta fižolkala ali pa kvartala; otroci fižolkajo
  19.      fjórd  -a m (ọ̑) dolg, ozek morski zaliv, obdan z zelo visokimi in strmimi pobočji: norveški fjordi
  20.      fjórdski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fjord: tihe fjordske vode / majhno fjordsko mestece
  21.      flacianízem  -zma m () skrajna smer protestantizma, imenovana po Flaciusu: flacianizem je prodiral tudi na Slovensko
  22.      flafòt  -ôta m ( ó) šum, ki nastane pri mahanju s perutmi, zlasti velikimi: niti najmanjšega flafota nisem slišal, ko je sova odletela
  23.      flafotáti  -ám nedov.) slišno mahati s perutmi, zlasti velikimi: slišal sem flafotati veliko ptico / fantom so flafotale odpete srajce plapolale, vihrale
  24.      flagelánt  -a m (ā á) pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe; bičar: sprevod flagelantov
  25.      flagelát  -a m () nav. mn., bot., zool. enoceličar, ki se giblje z bičkom; bičkar: povzročitelj spalne bolezni spada med flagelate

   37.236 37.261 37.286 37.311 37.336 37.361 37.386 37.411 37.436 37.461  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA