Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (36.876-36.900)



  1.      fair  [fêr] prid. neskl. () pog. ki je v skladu z določenimi normami, pravili; spodoben, pošten: vedno je bil fair do nje; sodnik je bil zelo fair; fair igra; prisl.: boriti se, igrati fair / v povedni rabi to ni fair
  2.      fair play  fair playa [fêr pléj] m (-ẹ̑) šport. pravilni odnosi do soigralcev pri igri, tekmi: igralec ne sme nikoli pozabiti na načelo fair playa; pren. nasprotno politično stranko so pozvali, naj se ravna po enakem fair playu kot oni
  3.      fait accomplí  [fetakompli] m neskl. () knjiž., redko kar je odločeno, opravljeno; izvršeno dejstvo: o tem ne moremo več razpravljati, to je že fait accompli ∙ knjiž. postaviti koga pred fait accompli seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene
  4.      fajánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na fajanso: fajančna obloga, posoda / fajančna tovarna
  5.      fajánsa  -e ž () loščena žgana glina boljše vrste: posoda iz fajanse // poslikan izdelek iz take gline: trgovati s fajansami; zidovi so obloženi z večbarvnimi fajansami
  6.      fájfa  -e ž () 1. pog. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: basati fajfo; potegniti iz fajfe / kaditi fajfo ♦ obrt. pipi podoben ornament domače klekljane čipke 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dobiti fajfo iz matematike
  7.      fájgelj  -glja tudi -na [gǝl] m (á) grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti: šopek iz nageljnov in fajgljev
  8.      fájgeljček  -čka [gǝl] m () nav. ekspr. manjšalnica od fajgelj: nageljni in fajgeljčki že cvetejo
  9.      fájmošter  -tra m (á) pog. župnik: fajmošter in kaplan // nav. slabš. duhovnik sploh: fajmoštrov ni maral
  10.      fakín  -a m () 1. slabš. malovreden, postopaški človek: raztrgan fakin; to je fakin / kot psovka kod si se klatil, fakin 2. nar. primorsko nosač, težak: fakini ves dan nosijo vreče
  11.      fakináža  -e ž () slabš. malovredni, postopaški ljudje: tam se zbira sama fakinaža
  12.      fakínski  -a -o prid. () nanašajoč se na fakine: bil je bolj fakinskega značaja; fakinsko vedenje / zaradi slabotnosti ni bil za težko fakinsko delo
  13.      fakír  -ja m (í) v indijskem okolju asket, ki je navadno tudi čarovnik: zamaknjenost fakirjev
  14.      fáks  -a m () žarg., šol. fakulteta: vpisati se na faks
  15.      faksímile  -a m () 1. natančen, navadno fotografski posnetek rokopisa, tiska: faksimile prve izdaje knjige; faksimile podpisa 2. žarg., ptt faksimile telegram: sporočiti s faksimilom; neskl. pril.: faksimile podpis ♦ ptt faksimile telegram negibna slika, ki je telegrafsko prenesena na daljavo
  16.      faksimilírati  -am dov. in nedov. () natisniti, razmnožiti kot faksimile: faksimilirati Trubarjev Katekizem faksimilíran -a -o: faksimilirana izdaja rokopisa Prešernovih Poezij
  17.      fákt  -a m () kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo; dejstvo: to je fakt, o katerem ne more biti več diskusij; navajati fakte / upoštevati družbene fakte; zgodovinski fakti // ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: ne zaupajo mu več, to je fakt
  18.      fáktičen  -čna -o prid. (á) ki v resnici je, obstaja; dejanski: faktičen napredek je večji, kot kažejo številke; faktična sprememba fáktično prislov od faktičen: prikazati življenje takšno, kakršno faktično je // publ. poudarja trditev: faktično je anahronizem, da še tako ravnajo
  19.      fáktičnost  -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost dejanskega: faktičnost objekta / biološka faktičnost resničnost, stvarnost
  20.      faktografíja  -e ž () naštevanje, popisovanje dejstev brez sintetičnega vrednotenja: avtor se je dvignil nad preprosto faktografijo; umetnikov upor zoper realistično faktografijo / pozitivistična faktografija
  21.      faktográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na faktografijo: faktografski podatki; v knjigo se je vrinilo več faktografskih napak; razprava vsebuje bogato faktografsko gradivo / deskriptivna faktografska znanost faktográfsko prisl.: faktografsko natančen opisovalec družbenega življenja
  22.      fáktor  -ja m (á) 1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnik, činitelj: glavni, pomembni, važni faktorji; kulturni, politični, vzgojni faktor; narediti kaj pod pritiskom zunanjih faktorjev; faktor gospodarstva, napredka, razvoja; morala je važen faktor človeškega duha / publ. odgovorni, odločilni faktorji bodo vso stvar proučili za to pooblaščeni organibiol. biotični faktorji; ekon. produkcijski faktorji produkcijska sredstva in delovna sila; med. Rh ali Rhesus faktor lastnost človeških eritrocitov, da morejo povzročiti v krvi, ki te lastnosti nima, tvorjenje proti sebi delujočih protiteles; imeti pozitivni Rh faktor 2. mat. število, ki se množi ali s katerim se množi: produkt je neodvisen od vrstnega reda faktorjev
  23.      fáktor  in faktór -ja m (á; ọ̑) nekdaj vodja, organizator dela v tiskarni
  24.      faktoríja  -e ž () nekdaj trgovinska naselbina kapitalističnih držav v koloniji ali manj razviti deželi: ustanavljati faktorije
  25.      faktótum  -a m (ọ̑) knjiž. kdor je pripraven, uporaben za vsako delo: biti faktotum v uradu / dolga leta je bil njegov faktotum nepogrešljiv, najožji sodelavec

   36.751 36.776 36.801 36.826 36.851 36.876 36.901 36.926 36.951 36.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA