Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (36.826-36.850) 
- étničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina; etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija étnično prisl.: etnično enotna, neenotna država ♪
- étnogenéza -e ž (ẹ̑-ẹ̑) nastanek in razvoj plemena, ljudstva, naroda, skupine narodov: razpravljati o etnogenezi Slovencev; slovanska etnogeneza ♪
- etnográf -a m (ȃ) strokovnjak za etnografijo, narodopisec: kongres etnografov ♪
- etnografíja -e ž (ȋ) veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov, narodopisje: problem spada v etnografijo ♪
- etnográfski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na etnografijo, narodopisen: etnografski film; etnografska razprava; etnografsko blago / etnografsko raziskovanje / etnografski muzej 2. redko etničen: etnografska meja; slovensko etnografsko ozemlje ♪
- etnológ -a m (ọ̑) strokovnjak za etnologijo, narodopisec: sestanek etnologov in folkloristov ♪
- etnologíja -e ž (ȋ) veda o materialni, družbeni in duhovni kulturi posameznih ljudstev, narodov; narodopisje, narodoslovje: razvoj etnologije ♪
- etnolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etnologijo; narodopisen, narodosloven: etnološka razprava / etnološka raziskava / etnološki oddelek v muzeju ♪
- étnomuzikologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o glasbi posameznih ljudstev, narodov, glasbeno narodopisje: razmerje med etnomuzikologijo in muzikologijo ♪
- etologíja -e ž (ȋ) veda o navadah, vedenju živali: strokovnjak za etologijo ♪
- étos -a m (ẹ̑) knjiž. moralna struktura, nravstvena usmerjenost: v vseh delih je čutiti pisateljev globoki in rahločutni etos; osebni etos / bojni etos naših ljudi v narodnoosvobodilni vojni; bistvo kmečkega etosa je v delu / krščanski etos / metafore so v skladu z etosom pesmi // s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu; etika: poklicni, zdravniški etos ♪
- étrski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eter1: etrska narkoza / etrski hlapi etrovi ♪
- etuda -e [etíd- tudi etúd-] ž (ȋ; ȗ) muz. instrumentalna ali vokalna skladba, namenjena za vajo: igrati, peti etude // instrumentalna skladba, v kateri avtor obravnava kak tehnični problem: klavirska etuda; simfonične etude; Chopinova etuda ♪
- etuí -ja m (ȋ) (vrečici podobna) škatlica za hranjenje majhnih predmetov, tok: spraviti očala v etui; usnjen etui; etui za nalivno pero ♪
- ex abrúpto [eks-] prisl. (ȗ) knjiž., redko, navadno v zvezi z govoriti, povedati brez priprave: njegov nastop ni bil dober, ker je govoril ex abrupto ♪
- ex cáthedra [ekskate-] prisl. (ȃ) knjiž. na način, proti kateremu ni ugovora: govoriti ex cathedra ♪
- ex óffo [eksofo] prisl. (ọ̑) jur. po uradni dolžnosti: zagovarjati obtoženca ex offo ♪
- ezófagus -a in -ga m (ọ̑) anat. cevast organ, ki poteka, vodi od žrela do želodca; požiralnik ♪
- ezotêričen -čna -o prid. (é) knjiž. ki je le za ozek, zaprt krog ljudi: ezoteričen nauk, spis; ezoterična umetnost / ezoterična zveza med konkretnimi dejstvi in prvotnimi idejami notranja ♪
- ézul -a m (ẹ̑) v italijanskem okolju begunec, izseljenec: pomagati ezulom / naseljevanje istrskih ezulov v Trstu in okolici ♪
- f [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani ♪
- fá m neskl., tudi fá fája (ȃ) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton f ali četrto stopnjo v lestvici ♪
- fabianízem -zma m (ȋ) v drugi polovici 19. stoletja gibanje angleške organizacije Fabian Society za mirno preobrazbo kapitalistične družbe v socialistično ♪
- fabricíranje -a s (ȋ) glagolnik od fabricirati: fabriciranje kvalitetnih izdelkov / fabriciranje laži ♪
- fabricírati -am nedov. (ȋ) redko izdelovati, proizvajati: teh aparatov pri nas še ne fabriciramo // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelovati: te cenene predmete fabricirajo kar na tekočem traku; pren. fabricirati laži; šola ne sme fabricirati samo uradnikov ♪
36.701 36.726 36.751 36.776 36.801 36.826 36.851 36.876 36.901 36.926