Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (36.601-36.625)



  1.      enuréza  -e ž (ẹ̑) med. nehotno, bolezensko izpraznjevanje mehurja v spanju: imeti enurezo
  2.      éo ípso  prisl. (ẹ̑-) knjiž. samo po sebi: vse, kar je starega, ni eo ipso zanič
  3.      eolít  -a m () arheol. preprosto oblikovan kamen, ki naj bi ga kot orodje uporabljal človek v terciarju
  4.      eólski 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na veter: eolska erozija / eolska usedlina
  5.      eólski 2 -a -o prid. (ọ̑) muz., v zvezi eolska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona a navzgor
  6.      eón  -a m (ọ̑) pesn. vek, doba: davni eoni
  7.      eozín  -a m () kem. rdeča organska snov za barvanje živil in kozmetičnih sredstev
  8.      eozinofílen  -lna -o prid. () kem. ki se obarva z eozinom: eozinofilni levkociti
  9.      eozóik  -a m (ọ́) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja; algonkij
  10.      ép  -a m (ẹ̑) lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku: rad je prebiral slavne epe / ljudski, umetni ep; idilični, junaški, religiozni, zgodovinski, živalski ep
  11.      epákta  -e ž () astr. število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta: po epakti se določa, kdaj je velika noč
  12.      eparhíja  -e ž () v vzhodni cerkvi škofija
  13.      eparhíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na eparhijo: eparhijska oblast; eparhijska sinoda / eparhijska cerkev
  14.      epentétičen  -čna -o prid. (ẹ́) lingv., v zvezi epentetični l l, ki je nastal v glasovni skupini med ustničnikom in j, vrinjeni l
  15.      epicénter  tudi epicênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka na zemeljski površini nad žariščem potresa: epicenter potresa je bil blizu Litije; pren. epicenter revolucionarnih vrenj
  16.      epicikloída  -e ž () geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga
  17.      épičnost  -i ž (ẹ́) epske značilnosti: za pisateljevo delo je značilna realnost in epičnost; epičnost zgodbe / v drami je veliko epičnosti
  18.      epidémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na epidemijo: epidemična bolezen / epidemični meningitis / bolezen je zavzela epidemičen obseg epidémično prisl.: bolezen se pojavlja epidemično; pren. strah se je širil epidemično
  19.      epidemíja  -e ž () nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne; virus influence povzroča hude epidemije; epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev; pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti; epidemija huliganstva
  20.      epidemiológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za epidemiologijo: zdravnik epidemiolog; kongres epidemiologov
  21.      epidemiologíja  -e ž () veda o vzrokih in preprečevanju širjenja epidemij: inštitut za epidemiologijo / epidemiologija škrlatinke
  22.      epidemiolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epidemiologijo: epidemiološke raziskave, študije / epidemiološki oddelek v bolnici
  23.      epidermálen  -lna -o () pridevnik od epidermis: epidermalna tvorba
  24.      epidêrmis  -a m () anat. plast celic na površini kože; (kožna) povrhnjica: opazovati epidermis pod mikroskopom // bot. plast celic na površini neolesenelih rastlinskih organov
  25.      epidiaskóp  tudi epidiaskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) priprava za projiciranje neprozornih slik ali diapozitivov: šola ima epidiaskop in filmski projektor

   36.476 36.501 36.526 36.551 36.576 36.601 36.626 36.651 36.676 36.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA