Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (35.876-35.900)



  1.      efór  -a m (ọ̑) zgod. vsak od petih voljenih nadzornikov javnega življenja s civilno sodno oblastjo v stari Šparti: efori in člani geruzije v Šparti
  2.      egálen  -lna -o prid. () zastar. nepomemben, nevažen: zadevo je imel za preveč egalno
  3.      egalitáren  -rna -o prid. () soc. osnovan na enakosti, enakopravnosti: egalitarna družba / egalitarna tendenca v delitvi osebnih dohodkov
  4.      egalitarízem  -zma m () soc. nazor, da so ljudje enaki, enakopravni: egalitarizem in demokratičnost / uravnilovka in parole cenenega egalitarizma v filmu
  5.      egalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati: umetnik je namenoma egaliziral vse elemente na sliki ◊ teh. s stružnico egalizirati izobličen strojni del vrniti mu pravilno obliko; egalizirati kože dati jim enakomerno debelino; egalizirati pločevino poravnati njeno neravno površino
  6.      egéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Egejsko morje: egejski otoki / egejska kultura kultura v deželah ob Egejskem morju pred grško kulturo
  7.      egída  -e ž () v grški mitologiji ščit bogov, zlasti Zeusa in Atene: nositi, vihteti egido; pren. vera v napredek človeštva pod egido znanosti
  8.      egipčánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Egipčane: egipčanska arhitektura, pisava; egipčanska zgodovina ♦ geom. egipčanski trikotnik pravokotni trikotnik s stranicami v razmerju 3 : 4 : 5
  9.      egiptológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za egiptologijo: datiranje papirusov egiptologom ni delalo težav
  10.      egiptologíja  -e ž () veda o stari egiptovski zgodovini, kulturi in jeziku: sekcija za egiptologijo
  11.      égo  m neskl. (ẹ̑) knjiž. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja; jaz: osamljen je v množici, kajti zadovoljiti zna le svoj ego
  12.      egocéntričen  tudi egocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) ki ima, postavlja sebe za središče vsega dogajanja; zaverovan vase, samoljuben: opisuje egocentrične junake; ta človek je izredno egocentričen / egocentrični individualizem; egocentrična miselnost / egocentrični interesi egoistični
  13.      egocéntričnost  tudi egocêntričnost -i ž (ẹ́; é) lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost: njegova skrajna egocentričnost je odbijajoča / egocentričnost zapira človeka v njegov ozki jaz
  14.      egocéntrik  tudi egocêntrik -a m (ẹ́; é) egocentričen človek: biti skrajen egocentrik
  15.      egocentrízem  -zma m () težnja postavljati sebe za središče vsega dogajanja: varovati se vsakega egocentrizma; solipsizem in egocentrizem / egocentrizem otrok egocentričnost
  16.      egoíst  -a m () egoističen človek, sebičnež: to so hinavci in egoisti; ekspr. samo nase misliš, egoist
  17.      egoístičen  -čna -o prid. (í) ki upošteva samo svoje koristi, sebičen: egoističen človek / izkoristil je položaj v egoistične namene; egoistično ravnanje staršev egoístično prisl.: egoistično vzgojeni otroci
  18.      egoízem  -zma m () miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost: ravnal je brez egoizma; v svojem egoizmu ni videl drugih ljudi; egoizem in individualizem ♦ soc. nacionalni egoizem prepričanje o večvrednosti svojega naroda in njegovi pravici do razvoja na škodo drugih
  19.      egotízem  -zma m () knjiž. poudarjanje, pretirano vrednotenje lastne pomembnosti: egotizem romantikov / egotizem moderne poezije
  20.      egrenírati  -am nedov. in dov. () tekst. odstranjevati bombažna vlakna s semena: egrenirati bombaž
  21.      èh  medm. () 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: eh, z njim je križ, je zagodrnjala; eh, bo že kako 2. izraža zavrnitev, nevoljo: eh, kaj bo ta! eh, rad bi že končno imel mir
  22.      éha  medm. (ẹ̑) klic vprežni živini stoj: ustavil je: eha(aa)!
  23.      ehé  in ehè medm. (ẹ̑; ) izraža zadovoljnost, posmeh: ehe, pa sem jih le ugnal
  24.      ehéj  in ehèj medm. (ẹ̑; ) izraža zadovoljnost, navdušenje: ehej, kako se mu je pobesil nos
  25.      ehinokók  -a m (ọ̑) med., vet. velika mehurjasta tvorba z ličinkami ovojnice v notranjih organih

   35.751 35.776 35.801 35.826 35.851 35.876 35.901 35.926 35.951 35.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA