Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (35.801-35.825)



  1.      dúšiti se  -im se nedov. (ú ū) redko hrupno zagotavljati, zatrjevati: dušil se je, da bo vse izdal, če mu ne ustrežejo
  2.      dúška  -e ž () nar. vzhodno dihanje: lica so mu prebledela in duška je postala hitrejša // zrak, sapa: govoril je slabotno, ko da bi mu zmanjkovalo duške
  3.      dúškati  -am nedov. () redko oddihovati se, oddihavati se: sredi stopnic je postal in duškal // počivati: ljudje navadno duškajo pri tem studencu; duškali so v gostilni pod klancem / ekspr. snežni metež je za hipec duškal prenehal
  4.      dúškoma  prisl. () na dušek, v dušku: izpiti duškoma; duškoma piti; duškoma zvrniti kozarec vina
  5.      dúšman  -a m () zastar. sovražnik, zlasti Turek: bojevati se z dušmani / aziatski, turški dušmani
  6.      dušníca  in dúšnica -e ž (í; ) nav. mn. 1. redko cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča; bronhij, sapnica: vnetje dušnic 2. zastar. dihalni organ kopenskih členonožcev v obliki cevk; zračnica: žuželke dihajo z dušnicami
  7.      dušník  -a m (í) 1. odprtina, luknja za zračenje: napraviti dušnike v oglarsko kopo; zamašiti dušnike v hlevu; dušnik v podmornici / dušniki v kaminu kanali, po katerih je speljan dim, da se zadrži čimveč toplote 2. redko cevka, ki dovaja zrak iz grla v bronhije; sapnik, traheja: v dušniku mu grgra
  8.      dúšnopastírski  -a -o prid. (-í) nanašajoč se na duhovnike, župnike: dušnopastirski poklic; dušnopastirska služba / pretresali so dušnopastirska vprašanja
  9.      dúti  dújem nedov. (ú ū) star. pihati, vleči: veter duje
  10.      džámija  -e ž (á) pri muslimanih stavba, namenjena za verske obrede: verniki so prihajali v džamijo k večerni molitvi; v daljavi smo opazili vitke minarete džamij
  11.      džáur  -a [džaur džara] m (ā) slabš., nekdaj, za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik, drugoverec: ni se smel družiti z džauri
  12.      džém  -a m (ẹ̑) v sladkorni raztopini kuhani koščki sadja: namazati kruh z maslom in džemom; marelični džem; džem iz sliv
  13.      džihád  in džíhad -a m (; ) publ. vojna muslimanov proti tistim, ki ne priznavajo islama, sveta vojna: razglasiti džihad
  14.      džíp  -a m () majhen osebni terenski avtomobil, ki se uporablja predvsem v vojaške namene: peljati se z džipom; policijski, vojaški džip
  15.      džúmbus  -a m () nižje pog., ekspr. hrup, trušč, vpitje: v razredu je bil strašanski džumbus / to bi bil džumbus, če bi prišlo do vojne velika zmeda
  16.      džúngelski  -a -o [gǝl] prid. () nanašajoč se na džunglo: bujno džungelsko rastlinstvo / na sporedu je serija džungelskih filmov / džungelski zakon močnejšega
  17.      džúngla  -e ž () 1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin: iti na lov v džunglo; gverilci so se po napadu umaknili v džunglo; afriške, azijske džungle; bil je napadalen kot divja zver v džungli; pren. prebijati se skozi duhovno džunglo // ekspr., z rodilnikom velika množina: na drugi strani pristanišča se širi nepregledna džungla skladišč, poceni zabavišč in javnih hiš 2. ekspr. tehnično zelo razvita družba, polna notranjih nasprotij: ta družba se iz humanega demokratizma spreminja v surovo moderno džunglo
  18.      džúnka  -e ž () navt. vzhodnoazijska jadrnica z enim do pet jamborov, visoko krmo in ostrim premcem: po morju so križarile kitajske džunke
  19.      džus  -a tudi juice -ea [džús] m () osvežujoča pijača iz drobno zmečkanega sadja, sladkorja in sodavice: piti džus s smetano
  20.      é  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, é éja (ẹ̄) šesta črka slovenske abecede: polglasnik se navadno zapiše z e; vse eje bere ozko // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki e; široki e é neskl. pril. šesti po vrsti: točka e ne potrebuje razlage / 2. e razred ◊ med. vitamin E in E vitamin; muz. ton e ton na tretji stopnji C-durove lestvice; E-dur durov tonovski način s štirimi višaji; e-mol molov tonovski način z enim višajem; šah. kmet na e-liniji v peti navpični vrsti z leve strani
  21.      é  medm. (ẹ̄) 1. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: e, ljubček, saj te poznam; e, malo je takih 2. izraža obotavljanje, zadrego: e, da, seveda 3. izraža vprašanje: kriv sem seveda jaz, e? / včasih izgovorjeno skozi nos E? je spet vprašal 4. klic vprežni živini stoj: potegnil je za vajeti in zavpil: e, eha!
  22.      è  medm. () 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: e, ga bo že minilo! e, kaj, do smrti bom že živel 2. izraža zavrnitev, nevoljo: e, kaj boš! e, kaj še
  23.      earl  -a [êrl] m () v Angliji plemič, za stopnjo nižji od markija
  24.      ében  -a m (ẹ̄) ebenovec
  25.      ebonít  -a m () črna trda snov iz kavčuka in žvepla, ki ne prevaja električnega toka: izolatorji iz ebonita

   35.676 35.701 35.726 35.751 35.776 35.801 35.826 35.851 35.876 35.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA