Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (35.601-35.625) 
- drúgoinstánčen -čna -o prid. (ū-ȃ) nanašajoč se na drugo, višjo instanco: drugoinstančni državni organ ♦ jur. drugoinstančno sodišče sodišče druge stopnje ♪
- drúgokategórnik -a m (ū-ọ̑) žarg., šah. kdor igra, tekmuje v drugi kategoriji: turnirja se je udeležilo več prvokategornikov in drugokategornikov ♪
- drúgokrat prisl. (ū) zastar. ob drugi(h) priložnosti(h); drugikrat: če danes ne, pa drugokrat; kadar je v stiski, pride, drugokrat pa ne ♪
- drugolétnik -a m (ẹ̑) redko 1. dijak ali slušatelj drugega letnika: takrat je bil drugoletnik na pravni fakulteti; drugoletnik gimnazije 2. otrok ali žival v drugem letu starosti: že drugoletnik precej dobro ve, kaj sme in česa ne ♪
- drúgoligáš -a m (ū-á) žarg., šport. društvo, klub ali moštvo, ki tekmuje v drugi ligi: nogometaši ljubljanskega drugoligaša; prvak med drugoligaši ♪
- drugonároden -dna -o prid. (á) nanašajoč se na drug narod: drugonarodna ljudstva / drugonarodna revolucionarna gibanja ♪
- drugopís -a m (ȋ) zastar. dvojnik, duplikat ♪
- drúgoplasíran -a -o prid. (ū-ȋ) ki pri tekmovanju doseže drugo mesto: drugoplasirana ekipa; sam.: zmagovalec je pritekel na cilj minuto pred drugoplasiranim ♪
- drúgorazréden -dna -o prid. (ū-ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu: drugorazredno sadje // ekspr. slabši, manjvreden: predvajajo same drugorazredne filme; drugorazreden pisatelj / redko drugorazreden pomen stranski, postranski ♪
- drugoródec -dca m (ọ̑) knjiž. kdor je drugega rodu, druge narodnosti: tudi drugorodce so prijazno sprejeli v svojo sredo; poročiti se z drugorodcem / v ta kraj še ni stopila noga drugorodca človeka od drugod, tujca ♪
- drugoróden -dna -o prid. (ọ̄) 1. knjiž. ki je drugega rodu, druge narodnosti: priznati jezikovne pravice drugorodnemu prebivalstvu 2. redko drugačen, različen: upoštevati tudi drugorodno, nasprotno mišljenje ♪
- drúgorojèn -êna -o prid. (ū-ȅ ū-é) ki se rodi drugi po vrsti: drugorojeni otrok ♪
- drúgorojênec -nca m (ū-é) drugorojeni sin: posestvo je dobil drugorojenec ♪
- drúgorojênka -e ž (ū-é) drugorojena hči: od štirih otrok ji je drugorojenka umrla že v otroških letih ♪
- drugospôlen -lna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na drug, nasprotni spol: drugospolni znaki / drugospolno prijateljstvo ♪
- drugostôpen -pna -o prid. (ȏ) drugostopenjski: drugostopni državni organ ♪
- drugostôpenjski -a -o [pǝn] prid. (ȏ) nanašajoč se na drugo, višjo stopnjo: drugostopenjski državni organ ♦ jur. drugostopenjsko sodišče sodišče druge stopnje; šol. učenci drugostopenjskih šol šol druge stopnje ♪
- drugošólka -e ž (ọ̑) učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji: stanovala je z dvema drugošolkama ♪
- drugôten -tna -o prid. (ó) 1. ki je po pomembnosti, vrednosti na drugem mestu: literatura je zanj drugotnega pomena; zaslužek je pri njem igral drugotno vlogo 2. ki se pojavi za prvim, glavnim: drugotni učinki atomske eksplozije; drugotni spolni znaki ◊ gozd. drugotni poganjek poganjek, ki zraste iz starega tkiva ♪
- drugôtnost -i ž (ó) lastnost drugotnega: princip prvotnosti materije in drugotnosti zavesti ♪
- druíd -a m (ȋ) pri Keltih pripadnik duhovniške kaste: druidi so žrtvovali bogovom bogate žrtve ♪
- druídski -a -o (ȋ) pridevnik od druid: druidski žrtvenik ♪
- drújec -jca m (ȗ) čeb. drugi roj iz iste družine v istem letu: močen drujec ♪
- drúmljati -am nedov. (ȗ) igrati na dromljo; dromljati: znal je zelo lepo drumljati ♪
- drúščina -e ž (ú) 1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava: hoditi z druščino okrog; glasna, prijetna, vesela druščina; dobra, slaba druščina; druščina fantov in deklet; vodja druščine / zahajati v druščino // prisotnost koga, zlasti zaradi zabave: ne mara druščine, najraje je kar sam; ogibala se je fantovske druščine; biti komu za druščino; hrepenela je po njegovi druščini ∙ dela mu druščino je z njim, da ni sam 2. zastar. društvo, organizacija: zbirališče tajnih druščin ♪
35.476 35.501 35.526 35.551 35.576 35.601 35.626 35.651 35.676 35.701 
