Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (35.351-35.375)



  1.      dremôtičen  in dremótičen -čna -o prid. (ó; ọ̄) 1. nanašajoč se na dremotico: bil je še ves dremotičen / dremotična otopelost 2. redko mračen, temačen: dremotične sence
  2.      dremôtnost  -i ž (ó) dremavica: prebudila se je iz dremotnosti / do kraja se je otresel dremotnosti; pren., knjiž. dremotnost misli
  3.      dremúckati  -am nedov. () ekspr. lahno dremati: ded je vso zimo dremuckal na peči; leno je dremuckala na soncu; dremuckal je kakor maček; s smiselnim osebkom v dajalniku malo se mi dremucka
  4.      dremúhati  -am nedov. (ū) ekspr. dremati: nekateri so kar stoje dremuhali
  5.      drén  -a m (ẹ̑) med. cevka ali trak za odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: gumijast, steklen dren
  6.      drèn  dréna m ( ẹ́) grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi: cvetoč dren; trden, zdrav ko dren / pog. palica iz drena drenovega lesaekspr. drži se, kakor bi dren jedel pusto, grdobot. rdeči ali nar. pasji dren grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi, Cornus sanguinea
  7.      drenáža  -e ž () 1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: kopati jarke, polagati cevi za drenažo // sistem jarkov in kanalov za to odvajanje: drenaža bo prestregla podtalno vodo in jo vodila v ribogojnico; dograditi drenažo 2. med. odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: odstraniti gnoj z drenažo
  8.      drenážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na drenažo: drenažni jarek; drenažni sistem; drenažne cevi / drenažni trak; drenažna cevka
  9.      dréncati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. nemirno se prestopati, mendrati: otroci so kar naprej drencali / ne zna plesati, samo drenca / kaj še drencate? se obotavljate, omahujete
  10.      drencljáti  -ám nedov.) ekspr., redko drncati: konjička sta veselo drencljala
  11.      drenírati  -am nedov. in dov. () 1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: travnike bi bilo treba čimprej drenirati / zadruga je že začela drenirati delati odtočne jarke, polagati cevi 2. med. odvajati izcedek iz rane ali telesne votline: nosno votlino bo treba drenirati
  12.      drènj  drénja m ( ẹ́) pog. množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru; gneča: pred blagajno v kinu je bil strašen drenj / komaj se je rešil iz drenja; pri njih doma je velik drenj so zelo na tesnem, imajo malo prostora
  13.      drénjati se  -am se nedov. (ẹ́) pog. stati ali s težavo se premikati v množici ljudi; gnesti se, prerivati se: ljudje se drenjajo na ozkem pločniku; drenjati se pred vrati / v majhnem prostoru se je drenjalo čez dvajset zapornikov; otroci se drenjajo okrog peči drenjajóč se -a -e: opazoval je drenjajoče se otroke
  14.      drénje  -a s (ẹ̑) redko drenovo grmovje ali drevje: drenje je že v cvetju
  15.      drênje  -a s (é) glagolnik od dreti se: oglušujoče drenje ga je vznemirjalo; sračje drenje / drenje otrok
  16.      drenúlja  -e ž (ú) plod drena: rdeče drenulje; pijača iz drenulj; vino je bilo kislo, kakor da bi bilo iz samih drenulj
  17.      drés  -a m (ẹ̑) oblačilo za nošenje pri vadbi ali tekmovanju: drsalke so nastopile v žametastih dresih / nogometni, smučarski dres ♦ šport. klubski dres oblačilo določene barve z znakom kluba, organizacije; vadbeni dres
  18.      drésen  -sna m (ẹ́) poljud. breskovolistna dresen, ptičja dresen: čaj iz dresna
  19.      drésen  -sni ž (ẹ̑) bot. rastlina s kolenčastimi stebli in skupinami drobnih cvetov, Polygonum: breskovolistna dresen; ptičja dresen
  20.      dresêr  -ja m () kdor dresira: dreser je udarjal z dolgim bičem; dreser psov / ekspr. bil je pravi dreser ljudi
  21.      dresêrka  -e ž () ženska, ki dresira: dreserka levov
  22.      dresêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na dreserje ali dresuro: bila je v dreserskih hlačah in škornjih / dreserske metode
  23.      dresíranje  -a s () glagolnik od dresirati: dresiranje divjih zveri / dresiranje vojakov
  24.      dresírati  -am nedov. () vaditi, uriti živali v določeni spretnosti: dresirati konje, pse; dresiral je papigo, da bi govorila // ekspr. strogo in mehanično vzgajati z navajanjem k nekritični poslušnosti: vse od rojstva so ga dresirali; učencev niso vzgajali, pač pa dresirali; dresirati vojake ◊ čeb. dresirati čebele s prevaro jih navajati, da obiskujejo tudi cvete, v katerih ne dobijo medičine ali cvetnega prahu; gastr. dresirati dajati jedi lepo obliko, krasiti jo dresíran -a -o: dresiran medved, pes; otrok je bolj dresiran kot vzgojen; predstava dresiranih opic
  25.      dresíren  -rna -o prid. () gastr. s katerim se dresirajo jedi: dresirne priprave / dresirni nož; dresirna vrečica

   35.226 35.251 35.276 35.301 35.326 35.351 35.376 35.401 35.426 35.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA