Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (34.451-34.475)


  1.      dizenteríja  -e ž (ȋ) med. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko; griža: imeti dizenterijo; oboleti za dizenterijo ♪
  2.      dláčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dlako: dlačna barva / dlačni čopič ♦ anat. dlačna čebulica ♪
  3.      dláčica  -e ž (á) 1. manjšalnica od dlaka: po roki so ji rasle svetle dlačice; dlačice v nosu / gosenice s štrlečimi dlačicami 2. nav. mn., bot. enoceličen ali večceličen izrastek rastlinske povrhnjice: listi tobaka so porasli z dlačicami; hmelj se oprijemlje s plezalnimi dlačicami; koreninske dlačice koreninski laski ♪
  4.      dláčje  -a s (ȃ) redko več dlak, dlake: dlačje na prsih ♪
  5.      dláka  -e ž (á) nitast izrastek na koži sesalcev: na nogah ima dolge dlake; puliti si dlake; med svetlimi dlakami je bilo tudi nekaj črnih / kot psovka molči, ti suha dlaka ti; kot kletvica pasja dlaka, tega ti ne verjamem // ed. več dlak, dlake: dlaka raste, se obnavlja; naježiti dlako; žival ima gladko, mehko, sivo dlako / odeja iz kamelje dlake; klobuk iz zajčje dlake / resasta dlaka trša, daljša; zimska dlaka ● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; pog., ekspr. niti za dlako se nisi spremenil prav nič; pog. vedno mu gredo po dlaki v vsem mu skušajo ustreči, mu ne nasprotujejo; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva ♪
  6.      dlákar  -ja m (ȃ) 1. lov. dlakasta divjad: lov na dlakarje 2. nav. mn., zool. vsaka od žuželk, ki živi na sesalcih ter jé dlako in prhljaj: ličinke dlakarjev ♪
  7.      dlákarica  -e ž (ȃ) nav. mn., zool., v zvezi uš dlakarica vsaka od uši, ki živi na sesalcih ter jé dlako in prhljaj: uši dlakarice ne sesajo krvi ♪
  8.      dlákast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na dlako: dlakasta koža; dlakaste živali / dlakasti čopič; dlakasta klobučevina / dlakaste koreninice ♪
  9.      dlakocép  -a m (ẹ̑ ẹ̄) redko dlakocepec: s tem dlakocepom se ne bom zapletal v pogovor ♪
  10.      dlakocépec  -pca m (ẹ̑) ekspr. kdor razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: takle dlakocepec ti lahko zagreni življenje; malenkosten dlakocepec ♪
  11.      dlakocépen  -pna -o prid. (ẹ̑) redko dlakocepski: dlakocepen ravnatelj / dlakocepna razprava ♪
  12.      dlakocépiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr. razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti: dlakocepil je ob vsaki njegovi besedi; rad dlakocepi ♪
  13.      dlakocépka  -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: ti si prava dlakocepka ♪
  14.      dlakocépljenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od dlakocepiti: tuje mu je vsako dlakocepljenje ♪
  15.      dlakocépski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: šef je zelo strog in dlakocepski človek / dlakocepsko izvajanje pravilnika; dlakocepsko obravnavanje problema ♪
  16.      dlán  -í ž (ȃ) 1. notranja stran roke od zapestja do prstov: črte na dlani; mesto pozna kakor svojo dlan zelo dobro; to je kakor na dlani očitno, jasno; pokrajina pred nami je kot na dlani dobro, razločno vidna / ekspr.: miza je bila tako obložena, da ni bilo niti za dlan prostora skoraj nič; okoli hiše je komaj za dlan zemlje zelo malo // notranja stran roke od zapestja do konca prstov: razpreti dlan; skrčiti dlan v pest; nasloniti glavo v dlani; na dlaneh se mu pozna, da težko dela; podprl si je glavo z dlanmi; raskava, žuljava dlan / pesn. božja dlan nebo, nebesni obok 2. knjiž. del zgornje človeške okončine od zapestja do konca prstov; roka: moja dlan nima več take moči; položila mu je dlan na ramo ● pog. pazi se, me že srbijo dlani imam željo, čutim potrebo, da bi te udaril; ekspr. uspeh je bil na dlani očiten, jasen, zagotovljen; ekspr. na dlani imamo vse tvoje dosedanje delo dobro, natančno vemo, kaj si delal; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva ♪
  17.      dlánast  -a -o prid. (á) podoben dlani, roki: dlanaste lise ♦ bot. dlanasti list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz ene točke dlánasto prisl.: dlanasto nacepljen list ♪
  18.      dlánastokŕp  -a -o prid. (á-ȓ á-r̄) bot., v zvezi dlanastokrpi list list z zarezami, ki segajo v listno ploskev največ do četrtine ♪
  19.      dlánčnica  -e ž (ȃ) anat. vsaka od petih kosti v dlani: zlomiti si dlančnico ♪
  20.      dlésen  -sni ž (ẹ̑) nav. mn. sluzničasto tkivo, ki pokriva del čeljusti ob zobeh: bolijo me dlesni; brezzobe dlesni; gornja dlesen; krvavitev iz dlesni ♪
  21.      dlèsk  dlêska m (ȅ é) zool. gozdna ptica pevka z izredno močnim kratkim kljunom, Coccothraustes coccothraustes: dleski so trli češnjeve koščice ♪
  22.      dlèsk  dlêska in dléska m (ȅ é, ẹ́) kratek, nizek, nezveneč glas: glasen dlesk ♪
  23.      dléskanje  in dlêskanje tudi dleskánje -a s (ẹ̄; ē; ȃ) glagolnik od dleskati: v gozdu se je slišalo dleskanje in pokanje / dleskanje s prsti ♪
  24.      dléskati  -am in dlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: brez prestanka je dleskal z jezikom / dleskati s prsti / dleskati s kljunom ♪
  25.      dléskniti  -em in dlêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati kratek, nizek, nezveneč glas: dleskniti z jezikom / dleskniti s prsti / divji petelin je nekajkrat dlesknil ♪

   34.326 34.351 34.376 34.401 34.426 34.451 34.476 34.501 34.526 34.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA