Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (34.301-34.325)



  1.      dirkálec  -lca [c tudi lc] m () redko dirkač: dirkalec se je ponesrečil / pravilno krmiti dirkalce
  2.      dirkálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dirke: dirkalni avtomobil, čoln; dirkalni konj; dirkalno kolo / dirkalna proga / dirkalna prireditev; dirkalna sezona
  3.      dirkalíšče  -a s (í) posebej urejen prostor za dirke: na dirkališču so se zbrali najboljši motoristi Evrope; krožno dirkališče / kolesarsko, konjsko dirkališče; dirkališče za avtomobile
  4.      dírkanje  -a s () glagolnik od dirkati: pripraviti konja na dirkanje; cestno dirkanje / utrujen od dirkanja iz kraja v kraj
  5.      dírkati  -am nedov. () 1. tekmovati v hitrostni vožnji: letos bodo dirkali vsi najboljši predstavniki iz Evrope; lanski zmagovalec je prenehal dirkati / kobila Aurora je tudi letos dirkala 2. ekspr. zelo hitro se premikati: dirkali smo na vlak, ker smo bili že pozni / pog. ves dan sem dirkala iz trgovine v trgovino
  6.      dírndl  -a m (í) ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši: pisan, rožnat dirndl
  7.      dírniti  -em dov.) zastar. prizadeti, vznemiriti: njene besede so ga globoko dirnile; novica ga je neprijetno dirnila / sporočilo o materini bolezni ga je dirnilo do solz
  8.      díroma  prisl. () knjiž., redko v diru: diroma jezditi
  9.      dís  -a m, tudi neskl. () muz. za polton zvišani ton d: začeti z disom; neskl. pril.: Dis-dur
  10.      dis...  predpona v sestavljenkah 1. za izražanje a) nasprotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: disharmonija, diskvalificirati, dispariteta b) manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: diskontinuiteta 2. za izražanje deljenja in širjenja na različne strani: dislokacija
  11.      dísaharíd  -a m (-) kem. sladkor, ki je sestavljen iz dveh monosaharidov
  12.      disakórd  -a m (ọ̑) knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: v življenju niso samo disakordi, temveč tudi harmonija; pesnik ponazarja duševni disakord s stilnimi sredstvi / njegova socialna črtica izzveni v rezek disakord
  13.      disážio  -a m () fin. razlika med nominalno in manjšo tržno vrednostjo deviz, vrednostnih papirjev
  14.      disciplína  -e ž () 1. podrejanje, podreditev pravilom, predpisom, ki so obvezni za vse člane kake skupnosti: v razredu mora biti disciplina; disciplina se krha, popusti; kršiti disciplino; utrditi disciplino; stroga, zavestna disciplina; delovna, poslovna disciplina; državljanska, partijska, prometna, vojaška disciplina; ekspr. vojaška, železna disciplina zelo stroga / žarg. ta profesor nima discipline; pren. pesniška disciplina; ustvarjalna disciplina arhitekta; disciplina mišljenja; disciplina v oblikovanju snovi 2. s prilastkom panoga, področje znanosti, umetnosti, športa: sintaksa je pomembna disciplina jezikoslovja; v zadnjem času so se močno razvile nekatere znanstvene discipline; naši tekmovalci so nastopili v treh disciplinah: v teku, metu diska in suvanju krogle; filozofske, naravoslovne, športne discipline
  15.      disciplináren  -rna -o prid. () disciplinski: disciplinarni red; disciplinarna pravila / disciplinarna preiskava
  16.      discipliníranje  -a s () glagolnik od disciplinirati: discipliniranje armade, učencev / discipliniranje dela, duha
  17.      discipliníranost  -i ž () lastnost discipliniranega človeka: discipliniranost delavcev, učencev; ob potresu se je pokazala velika discipliniranost prebivalstva / slogovna discipliniranost
  18.      disciplinírati  -am dov. in nedov. () navaditi koga na disciplino, na red: tega človeka bi morali disciplinirati; disciplinirati samega sebe; disciplinirati učence; počasi sem se discipliniral / disciplinirati svoja nagnjenja discipliníran -a -o deležnik od disciplinirati: vojska je bila odlično organizirana in dobro disciplinirana // ki se zavestno podreja disciplini: discipliniran igralec, vojak; učenec je discipliniran; vozniki in pešci bi morali biti bolj disciplinirani; postal je nenavadno discipliniran / te risbe so v stilizaciji strogo disciplinirane; prisl.: svoje naloge izpolnjuje disciplinirano; vesti se disciplinirano
  19.      disciplínski  -a -o prid. () nanašajoč se na disciplino: disciplinska pravila / disciplinski prekršek; disciplinska kazen; disciplinska odpoved delovnega razmerja; uvesti disciplinsko preiskavo ♦ jur. disciplinski center za mladoletnike zavod, kamor odda sodišče mladoletnega prestopnika za nekaj ur na dan ali za nekaj dni zaradi prevzgoje; disciplinsko sodišče posebno sodišče, ki razsoja o nerednostih in nediscipliniranosti uslužbencev, članov društva disciplínsko prisl.: delavec je bil disciplinsko kaznovan; za svoje delo je disciplinsko odgovoren; sam.: pog. prišel je v disciplinsko disciplinsko preiskavo
  20.      disertácija  tudi dizertácija -e ž (á) znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova: delati, napisati disertacijo; disertacija s področja dialektologije / doktorska disertacija ♦ šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo
  21.      disfúnkcija  -e ž (ú) med. nepravilno delovanje kakega telesnega organa: disfunkcija žlez; pren., knjiž. funkcije in disfunkcije sodobne literarne zgodovine
  22.      disgustírati  -am dov. in nedov. () knjiž. vzbuditi v kom razočaranje, odpor, nerazpoloženje: njegovo vedenje me je zelo disgustiralo
  23.      disharmóničen  -čna -o prid. (ọ́) neskladen, neubran: konec novele je disharmoničen; disharmonična predstava
  24.      disharmoníja  -e ž () neskladnost, neubranost: disharmonija med idealom in resničnostjo; disharmonija med obliko in vsebino; ta ureditev je v disharmoniji s splošno strukturo političnega sistema / v pisateljevem delu je čutiti disharmonijo, skepso in resignacijo; ta novela ustvarja oblikovno in vsebinsko disharmonijo v knjigi; odhajal je z disharmonijo v duši
  25.      disharmonírati  -am nedov. () knjiž. ne skladati se, ne ujemati se: najini nazori disharmonirajo

   34.176 34.201 34.226 34.251 34.276 34.301 34.326 34.351 34.376 34.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA